Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister inženir arhitekture/magistrica inženirka arhitektureDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
5 let
Kreditne točke Kreditne točke: 300 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta matematika oziroma tuj jezik, če je kandidat matematiko že opravil pri poklicni maturi ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
    Vsi kandidati morajo opraviti preizkus sposobnosti za študij arhitekture.
ISCED področje ISCED področje:
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo
ISCED podpodročje isced podpodročje: arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

(splošne kompetence)

  • analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,
  • obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoja kritične in samokritične presoje,
  • uporabe znanja v praksi,
  • avtonomnosti v strokovnem delu,
  • razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, predvsem vizualne komunikacije,
  • etične refleksije in zavezanosti poklicni etiki,
  • kooperativnosti, dela v skupini (in v mednarodnem okolju),

(predmetnospecifične kompetence)

  • koherentnega obvladanja temeljnega znanja,
  • povezovanja znanja z različnih področij, ki pokrivajo problematiko prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja, arhitekturnega projektiranja, oblikovanja ter gradnje objektov in prostora,
  • večje kreativnosti ter inovativnosti,
  • vključevanja znanstveno - umetniških metod in tehničnih sredstev v načrtovanje in gradbeno oblikovanje okolja na arhitekturnem, urbanističnem, planerskem, tehničnem, družbenem in administrativnem področju,
  • razumevanja kompleksne urbanistične, arhitekturne, tehnične, družbene, zgodovinske in ekološke soodvisnosti v projektnih nalogah,
  • razumevanja pomena in potrebe po vzpostavljanju harmoničnega odnosa med človekom in stavbami, med stavbami in njihovim okoljem,
  • prostorskega planiranja, arhitekturnega projektiranja, nadzora izvajanja, vodenja in koordinacije kompleksnih projektov s področja prostorskega načrtovanja, urbanizma in arhitekture,
  • umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline na podlagi poznavanja dejavnikov, ki vplivajo na procese ter kvaliteto prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja in arhitekturnega projektiranja z obvladovanjem ter povezovanjem posamičnih segmentov,
  • kritičnega in kreativnega reševanja kompleksnih nalog,
  • ustreznega odnosa do socialnih in etičnih dejavnikov pri poklicnemu ravnanju, kar pomeni upoštevanje strokovnih ter etičnih kompetenc arhitekturne stroke,
  • poznavanja in razumevanja tehničnih segmentov »delovanja« stavbe s ciljem zadovoljevanja potreb kvalitetnega bivanja, reševanja konstrukcijskih, tehnoloških in inženirskih problemov, poznavanja procesov v gradbeni industriji, organizacijah, vključno z zakonodajo in predpisi ter arhitekturnim in urbanim managementom (sposobnost realizacije v praksi),
  • arhitekturnega projektiranja in arhitekturnega nadzora gradbenih del v smislu ustrezne kakovosti in cene,
  • izvajanja neodvisnih tehniških presoj na podlagi znanstvene analize in sinteze,
  • obrazložitve strokovnih vprašanj, strokovnih in znanstveno - raziskovalnih rešitev ter razvoja ustrezne stopnje strokovnosti,
  • samostojnega delovanja ter vodenja »projektne skupine« s ciljem integriranja ter usmerjanja drugih udeležencev v načrtovalskem procesu,
  • samostojnega oz. skupinskega reševanja kompleksnih nalog z uporabo znanstvenih metod in postopkov,
  • delovanja na znanstveno - raziskovalnem področju arhitekture, urbanizma in prostorskega načrtovanja.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za prehod iz prvega v drugi letnik mora študent opraviti predmet Projektiranje 1 in zbrati najmanj 48 kreditnih točk iz prvega letnika.
Za prehod iz drugega v tretji letnik mora imeti opravljene vse izpite prvega letnika, predmet Projektiranje 2, vaje pri predmetih Tehnologija gradnje in gradivo ter Osnove urbanizma, in zbrati vsaj 48 kreditnih točk drugega letnika.
Za prehod iz tretjega v četrti letnik mora imeti opravljene vse izpite prvega in drugega letnika, predmet Projektiranje 3, vaje pri predmetu Arhitekturno oblikovanje 3 ter vsaj 48 kreditnih točk iz tretjega letnika.
Za prehod iz četrtega v peti letnik mora imeti opravljene vse izpite prvih treh letnikov, predmet Projektiranje 4 ter vsaj 48 kreditnih točk iz četrtega letnika. 

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10) 

Opis poklica

Kratek opis

Arhitekt dela načrte za gradnjo novih objektov, stanovanjskih naselij, hiš, drugih zgradb in spomenikov ali za spremembo že obstoječih.

Kaj delavec običajno dela

Arhitekt dela načrte za nove stavbe in spreminja podobo starih. Nove stavbe so lahko samostojne enote, na primer hiše, trgovine, šole, pisarne ali bolnišnice. Lahko pa gre za večje komplekse, kot so stanovanjska naselja, trgovinska poslopja, industrijske ali poslovne stavbe. Spreminjanje starih stavb vključuje njihovo morebitno povečavo, spremembo namembnosti ali posodobitev. Lahko je odgovoren za celoten projekt od začetka do konca del. Arhitekt se najprej pogovori s stranko ali naročnikom del o njenih željah in predlogih. Glede na vrsto objekta, predlagane posege, pravne okvire in stroške stranki svetuje in ji predlaga rešitve. Arhitekt lahko predhodno izvede gradbeno raziskavo, preuči lokacijo objekta in okolico. Na podlagi ugotovljenih dejstev pove svoje mnenje o možnostih in okvirih načrtovanega posega.

Naslednji korak je izdelava načrta preureditve objekta, pri čemer upošteva namembnost stavbe, materiale, ki se bodo uporabili, videz, funkcionalnost in stroške. Ustvarjalnost arhitekta in strokovno znanje pa tudi izkušnje na posameznem področju dela mu omogočajo pripravo primernega načrta zidave oziroma obnove. Če se stranka strinja z načrtom, arhitekt naredi "delovno risbo", kjer so natančno določene dimenzije, materiali, oprema in stroški. Včasih to delo opravijo tehnologi arhitekture, arhitekt pa se posvetuje z drugimi strokovnjaki, kot so strojni in elektro inženirji, gradbeniki, nadzorniki in pravniki. Z izvajalci del, ki bodo sodelovali pri projektu, se pogaja in sklepa pogodbe. Pogosto prihaja na gradbišče, kjer spremlja potek del, nadzira kakovost del in rešuje probleme, ki se pojavijo. Nekateri se specializirajo na področju projektiranja, varnostnih sistemov ali energetskega svetovanja.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, pripraviti diplomsko delo in ga zagovarjati.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

URL

URL izvajalca:
http://www.fa.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version