Magister geofizike/magistrica geofizike

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če do izteka študijskega leta opravi vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in doseže 60 KT.

Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10) 

Opis poklica

Kratek opis

Seizmolog z znanjem fizike, matematike, geologije in gradbeništva spremlja potresno dejavnost. To evidentira, obdeluje in na podlagi potresne preteklosti izriše in interpretira karte potresne nevarnosti, ogroženosti in tveganja, ki so pomemben del predpisov o potresno odporni gradnji.

Kaj delavec običajno dela

Seizmolog neprekinjeno spremlja, beleži in vrednoti potresno dejavnost na območju Slovenije in tudi v tujini. Spremljanje potresov v Sloveniji poteka s pomočjo 25-ih opazovalnic, ki so digitalne in visoko tehnološko razvite ter dajejo kakovostne podatke. Opazovalnice so postavljene na terenu in so povezane v mrežo. Vsi podatki iz opazovalnic so v stvarnem času in se prenašajo v center za obdelavo podatkov, kjer se avtomatsko izračuna lokacija potresa. Seizmolog prek računalniških programov in baz podatkov, ki jih beležijo opazovalnice, spremlja potresno dejavnost v Sloveniji in po svetu. Za vzpostavljanje omrežja potresnih opazovalnic v Sloveniji in nameščanje začasnih potresnih opazovalnic ob povečani potresni aktivnosti skrbijo seizmologi. Odgovorni so za pravilno delovanje opazovalnic in se morajo v primeru poškodb, ob pomanjkanju elektrike ali udaru strele odpraviti na teren in opraviti servis opazovalnic.
Zemljina notranjost je izjemno aktivna, tako da se dnevno zgodi okrog 1000 šibkih potresov (magnitude 1-2), torej vsakih 87 sekund eden. Seizmolog spremlja vse potrese, laično in strokovno javnosti pa obvešča le o tistih, ki imajo višjo magnitudo in katerega vpliv čutijo tudi ljudje. O tovrstnih potresih seizmolog prek alarmnega sistema sproti opozori Center za obveščanje RS, civilno zaščito ter vse pristojne ustanove. Ažurni podatki o potresih so navedeni na spletnih straneh Agencije za okolje in prostor. Na spletnih straneh so navedeni tudi osnovni parametri potresa, torej čas in mesto nastanka, globina žarišča ter sproščena energija oziroma intenziteta. Za prebivalce oziroma laično javnost je najpomembnejši podatek intenziteta potresa. To je mera za učinke potresa, ki je odvisna od njegove energije, epicentralne razdalje in geoloških razmer. Gre za subjektivno mero, ki fizikalno ni definirana.

V svetu je v uporabi več intenzitetnih lestvic. Razvoj znanosti, predvsem pa tragične izkušnje ob porušitvah armirano betonskih konstrukcij, so zahtevale uveljavitev nove lestvice. Tako je nastala 12-stopenjska evropska potresna lestvica EMS (European Macroseismic Scale). Seizmolog uporablja tudi Richterjevo lestvico. To je lestvica magnitude potresa, ki je definirana na podlagi učinkov na predmete, ljudi, naravo in zgradbe. Intenziteto potresa po evropski lestvici oceni na terenu, ko ugotavlja učinke potresa na predmete, ljudi, zgradbe in naravo. Seizmolog se na terenu veliko pogovarja z ljudmi o posledicah in učinkih potresa. Moč potresa oceni po različnih parametrih: če potresni sunki vplivajo na omet in razpoke v njem, je potrebno preveriti, iz česa je grajena hiša, v kateri je omet počil.
Če je razpoka vidna na hiši, grajeni iz slabšega gradbenega materiala, je bila intenziteta potresa drugačna, kot če se je to zgodilo na hiši s kvalitetnim gradbenim materialom. Seizmologi izvajajo tudi makroseizmične raziskave ter koordinirajo geološke in geofizikalne raziskave, povezane s potresno dejavnostjo. Čeprav potresov seizmolog ne zna napovedati, lahko na podlagi poznavanja beleženja potresov in zgodovinskih podatkov - vsi potresi na Slovenskem od leta 567 so zbrani v posebnem katalogu - izriše karte potresne nevarnosti, ogroženosti in tveganja. Tako lahko oceni seizmičnost in potresno nevarno področje posameznih lokacij. Obenem lahko pripravlja tudi karte intenzitete po evropski lestvici in karto pospeškov. Tudi tovrstne karte se upoštevajo v izračunu parametrov za potresno nevarno področje. Te karte morajo poznati gradbeniki statiki, zato da na potresno nevarnih območjih ne gradijo potresno nezaščitenih hiš.

Seizmolog opravlja tudi naloge potresnega inženirstva ali inženirske seizmologije in skrbi za mednarodno izmenjavo podatkov s svetovnimi seizmološkimi centri. Pripravlja tudi specialna mnenja oziroma karte, ki poleg potresne nevarnosti zajemajo še geološko podlago tal, kjer je ta pomembno za gradnjo. Če je geološka podlaga neprimerna za gradnjo, področje pa je potresno nevarno, lahko učinki potresa pridejo na površje, gmotne posledice pa so lahko večje. Navedene računalniške karte izrisuje z zahtevnimi računalniškimi programi. Seizmologovo delo je torej vezano na delo v pisarni in na terenu, na opazovalnicah. V pisarni preverja izračune in zapise, ki jih v center za obdelavo podatkov prenašajo različne opazovalnice. Pri tem preverja, iz katere opazovalnice je zapis prišel, kakšna je magnituda potresa in kakšna njegova globina.
Seizmolog s pomočjo računalnika izračuna potovalno hitrost potresnih valov, spremlja in preučuje seizmogram in različne seizmične karte. Ker se na Zemlji dnevno zgodi okoli 1000 šibkih potresov in ker računalnik opravi osnovne izračune, je seizmologova naloga, da te izračune preveri in oceni, katero potresno aktivnost je potrebno dodatno spremljati. Zaradi sodobne tehnologije in opazovalnic je podatkov o potresih veliko več kot jih je bilo včasih, zato je strokovna podkovanost in znanje za tovrstno delo nujno. Seizmologi, ki delujejo v okviru Urada za seizmologijo in geologijo, vsako leto izdajo publikacijo- poročilo o potresih v tekočem letu. 

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 KT, vključno z magistrskim delom.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Naravoslovnotehniška fakulteta

URL