Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister fizike/magistrica fizikeDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen bolonjski prvostopenjski (dodiplomski) študijski program s strokovnega področja fizika (program fizika in program meteorologija z geofiziko) ali
  • zaključen bolonjski prvostopenjski študijski program drugih strokovnih področij, pri čemer mora kandidat pred vpisom opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10–60 KT ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu s strokovnega področja fizika (program merilna tehnika) ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10–60 kreditnih točk.
ISCED področje ISCED področje:
Naravoslovje, matematika in statistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: fizika
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

(splošne kompetence)

  • abstrakcije in analize problemov,
  • zbiranja, kritične presoje ter sinteze podatkov, meritev in rešitev,
  • identifikacije potrebnih podatkov za oblikovanje novih znanj,
  • oblikovanja novih znanj na podlagi obstoječih teorij in razpoložljivih podatkov,
  • uporabe znanja v praksi (posebej modernih tehnologij),
  • interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih dognanj,
  • avtonomnega strokovnega dela in dela v (mednarodni) skupini,
  • komuniciranja in posredovanja strokovnih vsebin širši javnosti,

(predmetno specifične kompetence)

  • poglobljenega razumevanja fizikalnih zakonov narave,
  • povezovanja osnovnih zakonov narave ter opazljivih lastnosti sveta,
  • kreativne zastavitve fizikalnih problemov in analize le-teh,
  • matematične formulacije fizikalnih problemov,
  • dedukcije fizikalnih osnov praktičnih problemov,
  • modeliranja problemov,
  • obvladanja naprednih fizikalnih eksperimentalnih spretnosti,
  • kritičnega izvrednotenja rezultatov meritev ter uporabe le-teh pri (nad)gradnji modelov,
  • razumevanja principov delovanja tehnoloških naprav na podlagi osnovnih zakonitosti,
  • predstavljanja fizikalnih metod in rezultatov, prilagojenih ciljni publiki (v domačem in tujem jeziku),
  • podajanja fizikalnih znanj.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti dva od obveznih predmetov na vpisani smeri ter skupno zbrati vsaj 52 KT.

Magister fizike/magistrica fizike

SOK 8

EOK 7

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

doktor znanosti/doktorica znanosti s področja fizike

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja fizike

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja jedrske tehnike

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja matematike in fizike

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10) 

Opis poklica

Kratek opis

Fizik izvaja znanstvene raziskave in proučuje fizikalne lastnosti snovi in energij. 

Kaj delavec običajno dela

S poznavanjem naravnih zakonov, zgradbe ter lastnosti snovi fizik načrtuje in izvaja znanstvene raziskave, poizkuse in meritve. Z matematičnimi orodji in ob pomoči računalnika gradi teoretične razlage za predmet preiskave. Raziskovanje na znanstveni ravni poteka na univerzah in v raziskovalnih ustanovah in je namenjeno predvsem širjenju in poglabljanju osnovnega znanja. Uporabne raziskave so namenjene odkrivanju in načrtovanju snovi z novimi lastnostmi, novih proizvodnih postopkov in novih merilnih metod. Razvojne raziskave so namenjene načrtovanju novih naprav in tehnologij za neposredno uporabo. V merilnih laboratorijih potekajo rutinske in posebne meritve pri zagotavljanju kvalitete proizvodnih postopkov in pri uvajanju inovacij.

Večina tehnologij in tehnoloških izdelkov je nastala ob bistvenem prispevku fizikov in njihovih raziskav vendar so njihovo izdelavo, uporabo in izboljšave prevzele tehnologije, kot so strojništvo, elektronika in znanost o materialih. Tako so fiziki kot neposredni izvajalci vključeni le v razvoj tehnologij, ki se še niso ustalile, kot na primer v elektrooptiki v proizvodnji in uporabi laserjev, jedrskih tehnologijah, pri uporabi izotopov in curkov delcev, tehnologiji plazme za obdelave površin ter v tehnologijah, ki vključujejo skrajne okoliščine, kot so zelo visoke ali zelo nizke temperature, tlaki in močna električna in magnetska polja. 

Fizik pogosto sodeluje s strokovnjaki z drugih področij v uporabnih in razvojnih projektih, kjer s svojim znanjem prispeva predvsem k razvoju merilnih metod in k teoretski obdelavi in razlagi rezultatov. V raziskovalnih skupinah sodeluje s strokovnjaki na področju kemije, biologije, geologije in drugimi. Z obvladovanjem matematičnih orodij se fiziki uveljavljajo na področju računalniške analize in simulacij zapletenih sistemov, kot so ekološki sistemi, prometne in komunikacijske mreže in borzno trgovanje. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za končanje študija mora študent opraviti vse obveznosti v obsegu 60 KT na letnik (skupno 120 KT). Študent zaključi študij s pozitivno ocenjenim zagovorom magistrskega dela.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko

URL

URL izvajalca:
https://www.fmf.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version