Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister družboslovne informatike/magistrica družboslovne informatikeDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V magistrski študijski program Družboslovna informatika se lahko vpiše, kdor je končal: 

  • študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informiranje, poslovne in upravne vede, izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, matematika in statistika, računalništvo, humanistične vede, pravo, tehniške vede, proizvodne tehnologije, arhitektura in gradbeništvo, zdravstvo, socialno delo ter varstvo okolja ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini; 
  • študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi prodekan za študijsko področje in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

  • Sposobnost abstraktnega in logičnega razmišljanja in sklepanja. 
  • Znanstvena skepsa, kritičnost. 
  • Sposobnost profesionalnega in etičnega delovanja. 
  • Sposobnost samostojnega in skupinskega dela in sodelovanja ter medosebne komunikacije. Sposobnost projektnega vodenja in odločanja. 
  • Spodobnost ustnega in pisnega komuniciranja na svojem strokovnem področju. 
  • Sposobnost oblikovanja in izvedbe samostojnih nastopov v poslovnih kontekstih. 
  • Sposobnost oblikovanja, predstavljanja in kritičnega vrednotenja potencialov inovativnih (poslovnih) zamisli in idej. 
  • Digitalna pismenost za pametno uporabo družbenih medijev (branje, pisanje, interakcija v skupini, ustvarjanje videov...). 
  • Sposobnost kreativne uporabe znanja v konkretnih primerih. 
  • Razumevanje odnosa med teorijo in izkustvom (podatki). 
  • Razumevanje kompleksnosti povezanosti med pojavi v družboslovju. 
  • Sposobnost analitičnega povezovanja raziskovalnih ciljev z ustreznimi raziskovalnimi pristopi.

Predmetno-specifične kompetence:

  • Razumevanje in prepoznavanje paradigem, teorij, indikatorjev in aktualnih globalnih dogajanj na področju IKT in družbe. 
  • Sposobnost samostojnega oblikovanja teoretskega okvira, pojasnjevalnega modela, hipotez in empirične preverbe za pojasnjevanje izbranega internetnega fenomena. 
  • Sposobnost analitičnega pristopa k upravljanju, vodenju in izvedbi projektov, ki so vsebinsko ali izvedbeno povezani z informacijsko družbo. 
  • Sposobnost za načrtovanje, vodenje in izvedbo empiričnih raziskav, ki se osredotočajo ali vključujejo družbene vidike digitalnih oz. internetnih storitev. 
  • Statistična pismenost in sposobnost uporabe računalniško podprtih statističnih metod v podatkovni analitiki. 
  • Poznavanje standardov objave statističnih podatkov in rezultatov analiz na področju DI. 

Dodatne predmetno-specifične kompetence modula Podatkovna analitika: 

  • Uporaba principov upravljanja in vizualizacije podatkov. 
  • Analiza, interpretacija, odkrivanje pomena v podatkih. 
  • Uporaba podatkovnega rudarjenja. 
  • Uporaba statističnih orodij za analizo in vizualizacijo podatkov. 
  • Sposobnost zasnove zahtevnejših analiz s področja analize in vizualizacije podatkov. 
  • Sposobnost odkrivati (socialna) omrežja in jih analizirati s sodobnimi metodami za analizo (velikih) omrežij. 
  • Uporaba in kritično vrednotenje digitalnih tehnologij v družboslovnem raziskovanju. 

Dodatne predmetno-specifične kompetence modula Načrtovanje digitalnih storitev: 

  • Sposobnost aktivnega delovanja na internetu na tehnični ravni in ravni produkcije digitalnih vsebin. 
  • Usposobljenost za analitično prepoznavanje smernic razvoja digitalnih storitev. 
  • Poznavanje principov načrtovanja spletnih skupnosti ter moderiranja in analize družbenih procesov znotraj njih. 
  • Sposobnost identifikacije in uporabe ustreznega pristopa ter orodij in tehnik za vključevanje uporabnikov (predvsem raziskovanje uporabniške izkušnje) v različne stopnje procesa raziskovanja in razvoja digitalnih storitev in interaktivnih tehnologij. 
  • Poznavanje in zmožnost uporabe nabora metod za analizo uporabniške izkušnje ter pristopov zagotavljanja kakovosti digitalnih storitev, upoštevajoč standarde uporabnosti. 
  • Sposobnost načrtovanja, organiziranja in upravljanja interdisciplinarnih skupinskih projektov na področju uporabniško usmerjenega načrtovanja, raziskovanja uporabniške izkušnje in (pre)oblikovanja spletnega nastopa.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Napredovanje v višji letnik je mogoče z opravljenimi vsaj 51 kreditnimi točkami tekočega letnika (brez posebne prošnje). V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL), pa se lahko na podlagi odobrene prošnje, vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili vsaj 42 kreditnih točk tekočega letnika.

Magister družboslovne informatike/magistrica družboslovne informatike

SOK 8

EOK 7

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja družboslovna metodologije

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja družboslovne metodologije

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk iz predmetnika oz. priznanih obveznosti.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

URL

URL izvajalca:
https://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version