Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister biopsihologije/magistrica biopsihologijeDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Diploma študijskega programa 1. stopnje Biopsihologija ali Psihologija v obsegu najmanj 180 kreditnih točk (KT) ali
  • diploma dosedanjega univerzitetnega enopredmetnega študijskega programa Psihologija (študijski program, sprejet pred 11.6.2004) ali
  • diploma študijskega programa 1. stopnje ali dosedanjega univerzitetnega študijskega programa (študijski program, sprejet pred 11.6.2004) z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu od 10 do 60 KT.
ISCED področje ISCED področje:
Naravoslovje, matematika in statistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno naravoslovje, matematika in statistika
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

(splošne kompetence)

  • trajnega strokovnega izpopolnjevanja in samorefleksije,
  • povezave znanstvenih in strokovnih spoznanj s sorodnimi znanstvenimi disciplinami,
  • abstraktnega in kritičnega razmišljanja ter oblikovanja in prenosa teoretičnih konceptov v prakso,
  • usmerjanja v interdisciplinarno raziskovanje,
  • razvoja in evalvacije intervencij usmerjene na posameznika, skupino ali družbo,
  • uporabe naučenih znanj v praktičnih situacijah,
  • uporabe pridobljenega znanja in veščin pri raziskovalnem in strokovnem delu,
  • oblikovanja osebne strokovne strategije za reševanje problema,
  • problemskega pristopa k obravnavanju različnih problemov,
  • iskanja in izbora ustrezne literature,
  • iskanja in izbora, prilagoditve ali oblikovanja metod, tehnik in instrumentov,
  • oblikovanja pisnih izdelkov: analize stanja, načrta intervencij in raziskovalnega poročila,
  • predstavljanja izsledkov raziskav,
  • komunikacije,
  • skrbi za nenehni osebni strokovni razvoj,
  • ovrednotenja svojega znanja obravnavane snovi glede na uresničevanje zastavljenih ciljev,
  • razvijanja etične odgovornosti na področju svetovanja posameznikom in skupinam,
  • ugotavljanja potreb in opredeljevanja ciljev biopsihološke obravnave,
  • analiziranja, določanja, ocenjevanja pomembnih značilnosti posameznikov in skupin,
  • razvijanja ustreznih intervencij na podlagi teorije,
  • pripravljanja in izvajanja intervencij,
  • evalvacije izvedenih intervencij v praksi ter oblikovanja priporočil na podlagi te,
  • etike,

(predmetnospecifične kompetence)

  • poznavanja različnih kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih načrtov in metod zbiranja podatkov,
  • razumevanja namena in uporabe raziskovalnih metod naravoslovnih in družboslovnih ved, s poudarkom na nevroznanost, psihološko znanost, etologijo, genetiko in vedenjsko genetiko,
  • interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih disciplin (psihologija, duševno zdravje, psiho- in socio-patologija, nevroznanost ...),
  • razumevanja teorije na podlagi primerov uporabe,
  • prenašanja metodološkega znanja in samostojne uporabe v raziskavah,
  • razčlenitve in primerjave različnih raziskovalnih načrtov in metod glede na raziskovalni problem,
  • ustvarjalnega načrtovanja raziskav in kombiniranja raziskovalnih metod,
  • zavedanja omejitev raziskovalnih metod in etičnih dilem ter kritičnega razmisleka o bio-psiholoških raziskavah,
  • poglobljenega znanja iz osnovne (univariatne in bivariatne deskriptivne in inferenčne) statistike ter poznavanja zahtevnejše multivariatne statistike,
  • razumevanja namena in uporabe posameznih tehnik multivariatne statistične analize,
  • samostojne izvedbe (multivariatne) statistične analize z enim od uveljavljenih računalniških programov za statistično analizo,
  • primerjave različnih tehnik multivariatne analize in izbora najprimernejše za specifičen raziskovalni problem,
  • razumevanja praktičnega pomena odnosa med vplivom genetike in okolja na vedenjske vzorce,
  • poznavanja in razumevanja tehnik in strategij, ki jih uporabljamo za določitev genetske osnove vedenjskih vzorcev pri ljudeh in živalih,
  • opredelitve nekaterih vedenjskih motenj in bolezni ter jih je zmožen pripisati aktivnosti določenega gena ali sklopa genov, hkrati pa pri tem določiti okoljski vpliv,
  • razumevanja prenosa genetskih informacij pri boleznih in motnjah, za razlago nastalih vedenjskih odzivov,
  • poznavanja in razumevanja vzrokov in razvoja motenj centralnega živčnega sistema,
  • poznavanja osnovnih metod zdravljenja in raziskav na področju proučevanja bolezni osrednjega živčevja,
  • obvladanja znanja in spretnosti za diagnostično oceno centralnega živčnega sistema in motenj odkrivanja bioloških označevalcev,
  • razumevanja temeljnih teoretičnih modelov v klinični psihologiji,
  • poznavanja in razlikovanja osnovnih značilnosti različnih duševnih motenj,
  • praktičnega razumevanja etičnih principov v klinični psihologiji in širšem področju psihologije,
  • empatičnega razumevanja, poslušanja in vodenja psihološkega razgovora,
  • poznavanja temeljnih modelov psihološkega svetovanja,
  • poznavanja različnih tipov intervjujev s poudarkom na psihološkem intervjuju,
  • razumevanja in kritične analize izvedbe intervjuja v okvirih potreb klienta in namenov obravnave,
  • opredeljevanja ciljev intervjuja in kriterijev za evalvacijo izvedbe intervjuja glede na cilje,
  • načrtovanja aktivnosti in intervencij na podlagi pridobljenih informacij v intervjuju,
  • vzpostavljanja svetovalnega odnosa in opredelitve ciljev,
  • aplikacije temeljnih veščin psihološkega svetovanja,
  • evalvacije ustreznosti načrtovanih intervencij (načrtovanje, merjenje in analiza, veljavnost, zanesljivost),
  • kritične presoje in analize znanstvenih in strokovnih spoznanj s področja zdravstvene psihologije,
  • uporabe teoretičnih spoznanj in izvajanja intervencij v aplikativnem okolju/na terenu,
  • načrtovanja terapevtskih aktivnosti in intervencij,
  • kritičnega razumevanja pogledov različnih pristopov k izvajanju intervencij za pomoč posameznikom in skupinam,
  • integracije med študijem usvojenega teoretičnega znanja s praktičnim v delovnem okolju,
  • sodelovanja s strokovnimi kolegi v dejanskem delovnem okolju.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 48 kreditnih točk (KT) vpisanega letnika.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10) 

Opis poklica

Kratek opis

Psiholog pomaga ljudem s čustvenimi, vedenjskimi, učnimi ali osebnostnimi težavami.

Kaj delavec običajno dela

Če želi psiholog uspešno delati s stranko ali pacientom, mora vzpostaviti zaupno okolje. Ko pacient psihologu zaupa, se lahko sprosti in se sooči s čustvi, ki jih običajno ne upa izraziti. Izkušen psiholog je sposoben prepoznati takšna čustva na način, ki pacienta ne ogroža in celo poveča njegovo samospoštovanje in samozavest. Ta proces se lahko zaključi po nekaj srečanjih ali pa po daljšem času. Nekateri psihologi se povežejo z drugimi izvedenci, da pridejo do boljših rezultatov. Lahko pa prevzamejo vlogo svetovalca skupinam ljudi, ki potrebujejo njihovo strokovno znanje. Skupinam ljudi pomagajo psihologi, da bolje spoznajo svoje sposobnosti in zmožnosti na delu (industrijski psiholog), da se vključijo v zdravljenje ali rehabilitacijo, če so bolni ali imajo težave pri učenju (klinični psiholog), pomagajo otrokom s specifičnimi lastnostmi, ki jim lahko povzročajo težave, npr. hiperaktivnost, težave pri učenju (šolski psiholog). Psiholog sodeluje tudi v procesu poklicne orientacije, je v stiku s šolskimi svetovalnimi delavci v osnovnih in drugih šolah ter razvija in uporablja v ta namen različne psiho-diagnostične pripomočke. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse študijske obveznosti in zagovarjati magistrsko delo.

Izvajalci:

Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

URL

URL izvajalca:
http://www.famnit.upr.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version