Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani meteorolog geofizik (un)/diplomirana meteorologinja geofizičarka (un)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • poklicna matura v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, ki pa ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na poklicni maturi; med opravljenimi predmeti na maturi ali poklicni maturi mora biti tudi matematika ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Naravoslovje, matematika in statistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: geoznanosti
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

(splošne kompetence)

  • abstrakcije in analize osnovnih, preprostejših dogajanj v ozračju in iz splošnih geofizikalnih spoznanj,
  • sinteze ter kritične presoje rešitev teh osnovnih, preprostejših problemov,
  • uporabe pridobljenega znanja v praksi,
  • avtonomnega strokovnega dela na preprostejših problemih in nekoliko bolj zahtevnega dela v skupini,

(predmetno specifične kompetence)

  • pregleda nad osnovnimi naravnimi zakoni, ki uravnavajo vreme, klimo in nekatera druge geofizikalna dogajanja,
  • povezave med različnimi pojavi v naravi,
  • obvladanja osnovnih merilnih in opazovalnih spretnosti,
  • kvalitativne obravnave dogajanj,
  • kritične primerjave med modeliranimi in dejansko izmerjenimi vrednostmi,
  • kvantitativne analize preprostejših problemov,
  • analize in predstavitve rezultatov v tabelarični, grafični ali kaki drugi nazorni obliki.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za vpis v 2. letnik morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti: Fizika I in II, Matematika I in II, Fizikalni praktikum I in II, Računalniški praktikum in skupno zbranih vsaj 52 KT. Za vpis v 3. letnik morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti: vsi izpiti 1. letnika, Meteorologija, Meteorološka opazovanja in instrumenti, Geofizika, Moderna fizika I, Statistična termodinamika, Matematika III in IV in skupno zbranih vsaj 50 KT.

Diplomirani meteorolog geofizik (un)/diplomirana meteorologinja geofizičarka (un)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Magister inženir geologije/magistrica inženirka geologije

SOK 8 / EOK 7

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja krasoslovja

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Meteorolog vreme napoveduje, nadzira kakovost vremenskih opazovanj in določa, kje je potrebno meteorološko postajo prestaviti ali glede na geografsko pokritost postaviti novo.

Kaj delavec običajno dela

Delo meteorologa se razlikuje glede na vejo meteorologije, v kateri dela. Večina ljudi se zelo moti, ker menijo, da le opazuje oblake, beleži vremenske pojave, temperaturo, meri padavine. Meteorolog je predvsem velik uporabnik vremenskih podatkov. Določa pravilno lokacijo in izbor merilne tehnike. Nadzira kakovost opazovanj in določa, kje je potrebno postajo prestaviti ali glede na geografsko pokritost postaviti novo. Skratka, postavlja temelje za pridobivanje podatkov, meritev pa, razen občasno in po potrebi, ne opravlja, skrbi pa za ustrezno arhiviranje podatkov in izvajanje prostorske in časovne kontrole podatkov. Meteorolog- prognostik vreme napoveduje. Ukvarja se s trenutnim stanjem vremena, arhivskih vrednosti neposredno ne uporablja. S pomočjo posnetkov meteoroloških satelitov sledi premikom oblačnih sistemov, s pomočjo radarskih meritev pa spremlja nastanek in gibanje padavinskih sistemov in neviht. Uporablja meritve meteoroloških postaj, tako avtomatskih, kot tistih z meteorološkimi opazovalci. Na kartah opazovanj določa lego vremenskih front, ciklonov in anticiklonov, analizira pa tudi zračne tokove na različnih višinah atmosfere. Izdeluje razne vrste vremenskih napovedi v tekstualni in grafični obliki. Pri tem uporablja rezultate računskih meteoroloških prognostičnih modelov, ki jih skrbno pregleda in ovrednoti ter primerja rezultate različnih modelov med seboj. Če so razhajanja med njimi velika, potem je to znamenje, da je atmosfera dokaj ne-napovedljiva in bo zato napoved manj zanesljiva.

Specifična dela opravlja meteorolog na letališču. Ta izdaja vremenske napovedi za devet do 18 ur vnaprej za območja letališč in koridorjev, po katerih poteka zračni promet. Spet drugačno je delo v agro-meteorologiji, kjer se meteorologi bolj posvečajo mikroklimatskim značilnostim v različnih rastlinskih združbah. Glede na vremenske razmere npr. spremljajo in napovedujejo pojavljanje in razvoj rastlinskih bolezni in škodljivcev. Klimatologi pri delu uporabljajo vse razpoložljive meteorološke podatke. Še posebej so dragoceni tisti o vremenskih razmerah v bližnji in daljni preteklosti. Omogočajo namreč spoznavanje spremenljivosti podnebja in povezav med posameznimi meteorološkimi pojavi. Pri svojem delu si pomagajo s statistiko in računskimi modeli ter z grafičnim prikazom v obliki kart.

Osnovna naloga klimatologov je ugotavljanje povprečnih podnebnih razmer in spremenljivosti podnebja in napoved izjemnih dogodkov. Izdelujejo posebne analize, ki so podlaga za izkoriščanje obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija. Pomemben del njihovega dela so posebne analize, ki so osnova za varčno in varno načrtovana mesta in stavb, prometne infrastrukture, rekreacijske objekte, določajo pa tudi meteorološko najugodnejše mikrolokacije za take objekte oziroma njihov vpliv na mikroklimo. Pomembna naloga je ocena verjetnosti ekstremnih pojavov in preučevanje vpliva vremena in klime na počutje in zdravje ljudi. Sem sodijo tudi vsi elaborati, ki jih klimatologi izdelujejo za potrebe klimatskih zdravilišč in turističnih krajev. Mikroklimatske razmere je potrebno dobro poznati pri obravnavi onesnaženja in širjenja škodljivih snovi.

Meteorolog, ki dela na tem področju, ob pomoči računskih modelov predvidi širjenje škodljivih primesi v ozračju. Z izsledki sodeluje pri načrtovanju naselij, pri izbiri lokacije za industrijske objekte in smetišča. Izračunava ustrezne višine dimnikov tovarn, da nesnažen zrak ne bi preveč vplival na okoliške kraje. Izdeluje študije za širjenje škodljivih snovi ob morebitnih ekoloških nesrečah. Preučuje emisije nevarnih izpušnih plinov v prometu in sodeluje pri gradnji predorov in njihovih prezračevalnih naprav. Z rednimi meritvami koncentracij škodljivih snovi v ozračju sodeluje pri ocenah ekološke obremenitve okolja in pri morebitni sanaciji. Pri svojem delu večkrat sodeluje s kemiki.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za končanje študija mora študent opraviti vse obveznosti v obsegu 60 KT po letniku (skupno 180 KT).

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko

URL

URL izvajalca:
https://www.fmf.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version