Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani geograf (un) in …/diplomirana geografinja (un) in …Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta geografija, če je kandidat ta predmet že opravil pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: sociologija in študiji kultur
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
 
(splošne kompetence)
  • logično, abstraktno, analitično in sintetično razmišljanje,
  • sodelovanje pri reševanju strokovnih vprašanj,
  • poznavanje temeljnih raziskovalnih metod, ki jih tvorno prenaša z enega področja na drugega,
  • povezovanje pridobljenih znanj in usposobljenosti med obema strokama in z različnimi drugimi področji,
  • prenašanje svojih znanj na druga problemska področja (sposobnost transferja) ter njihovo intradisciplinarno reševanje,
  • fleksibilnost pri opredeljevanju in reševanju konkretnih vprašanj zaradi poznavanja dveh strokovnih področij,
  • bolj celovit pristop k evidentiranju problemov in njihovem reševanju,
  • uporabo dveh različnih strokovnih diskurzov, ki mu omogočata jasnejšo argumentacijo,
  • komuniciranje, ki izhaja iz razumevanja dveh pogledov in omogoča uspešno vključevanje v timsko delo,
  • dvojno kontekstualiziranje informacij,
  • lažje in bolj kompetentno odzivanje na nove izzive in se jim prilagaja in/ali jih modificira,
  • zavezanost profesionalni etiki ter razvijanje refleksije o njej tudi v širšem družbenem kontekstu,
  • zbiranje bibliografskih in drugih podatkov iz baz in drugih virov,
  • uporabo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi in predstavitvi informacij,
  • sodelovanje pri ocenjevanju in zagotavljanju kakovosti lastnega dela, 
  • oblikovanje in sooblikovanje učinkovitih medčloveških odnosov,
  • stalno izpopolnjevanje že pridobljenega znanja in pripravljenost za tako nadgradnjo,
  • splošno razgledanost in poznavanje akademskega področja,
  • kritično branje in razumevanje besedil,
  • poznavanje in uporabo znanstvenega aparata,
  • samostojno pridobivanje in uporabo virov, znanja in informacij,
  • poznavanje informacijske tehnologije, informacijsko pismenost; uporabo informacijskih orodij za sporazumevanje, sodelovanje na daljavo, e-učenje,
  • alternativne poglede in rešitve,
  • usmerjenost v realno izvedljive rešitve,
  • sodelovanje pri pripravi in organizaciji projektnih del,
  • prenos znanj v vsakdanjo prakso,
  • nastopanje pred občinstvom, v javnosti,
  • samostojno delo in sodelovanje v skupinskem delu,
  • vodenje lastnega poklicnega, strokovnega razvoja,
  • samokritičnost in argumentirano kritičnost do drugih,
  • postavljanje in zagovarjanje lastnih pravic, interesov, potreb,
  • samostojnost, samoiniciativnost, idejno dinamičnost,

 

(predmetnospecifične kompetence)
  • poznavanje in razumevanje osnovnih teoretičnih in filozofskih izhodišč geografije,
  • koherentno obvladanje geografskega znanja, povezovanje znanja različnih področij,
  • poznavanje zgodovine in razvoja geografije, geoinformatike in kartografije,
  • povezovanje geografskih spoznanj s spoznanji drugih naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved,
  • uporabo, analizo in sintezo znanj, pridobljenih s pomočjo samostojnega študija znanstvenih besedil s področja geografije in sorodnih ved,
  • temeljno in razširjeno poznavanje sintetičnega in kompleksnega značaja geografskega preučevanja,
  • kritično uporabo osnovnih kvantitativnih in kvalitativnih metod in veščin zbiranja, hranjenja, analize in predstavljanja geografskih podatkov in informacij,
  • razumevanje osnovnih dejstev o našem Osončju in Zemlji kot planetu,
  • poglobljeno poznavanje in vrednotenje naravnih in družbenih danosti Slovenije in njihovega pomena za pretekli, sedanji in bodoči razvoj države,
  • obvladanje geografskih raziskovalnih metod, postopkov in prostorskih procesov (poznavanje družbeno in fizično -geografskega raziskovanja, s poudarki na geografskem proučevanju prebivalstva, naselij, gospodarstva, socialni in kulturni geografiji),
  • poglobljeno poznavanje in vrednotenje regionalno-geografskih značilnosti Slovenije, Evrope z Rusijo, ter izbranih celin (Azije, Afrike, Severne Amerike, Latinske Amerike in Avstralije z Oceanijo),
  • kompleksno analizo pokrajinotvornih dejavnikov in njihovih medsebojnih zvez,
  • analizo in sintezo naravno in družbeno geografskih pojavov in procesov, ki sta osnovi za razumevanje načel trajnostnega razvoja na nivoju regije, države in planeta ter odgovorno ravnanje s prostorom,
  • razumevanje družbeno aplikativne vrednosti geografije,
  • vodenje krožkov, obšolskih dejavnosti, raziskovalnih taborov, delavnic, projektnih dni in tednov, terenskega dela.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za prvi letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik pa mora v celoti opraviti vse študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za drugi letnik, v skupnem obsegu 60 KT, torej skupaj za prvi in drugi letnik 120 KT.

Diplomirani geograf (un) in …/diplomirana geografinja (un) in …

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

SOK 8 / EOK 7

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Geograf dela v raziskovalnih ustanovah in dejavnostih, kjer se ukvarjajo s prostorskim in regionalnim načrtovanjem. Nepogrešljivi sodelavci so pri urbanističnem načrtovanju, v državni upravi, v diplomaciji in v novinarstvu. 

Kaj delavec običajno dela

Geograf, ki ne poučuje geografije v šoli, navadno preučuje zapleteno raznovrstnost pojavov na zemeljskem površju, nastalih zaradi delovanja naravnih procesov ali delovanja človeka. Preučuje pokrajino ali dele zemeljskega površja. Običajno pripravlja splošen in sintetičen pregled o geografski podobi pokrajine. V okvirih fizične geografije obravnava oblike zemeljskega površja, podnebje, vode, prst, rast in živalstvo. V okviru družbene geografije preučuje prebivalstvo, gospodarstvo, proizvodnjo, porabo in promet, naselja in politične razmere.  

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje dvodisciplinarnega študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 90 KT. Celotni študij pa se zaključi šele potem, ko je študent na obeh izbranih disciplinah opravil vse obveznosti, kot jih določata študijska programa in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca: