Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister prevajalstva/magistrica prevajalstvaDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program 1. stopnje s strokovnega področja Medjezikovne študije angleščina/nemščina/madžarščina ali 
  • zaključen študijski program 1. stopnje z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja angleškega, nemškega in madžarskega jezika ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • avtonomno učenje in izpopolnjevanje, 
  • oblikovanje sposobnosti analitičnega in sintetičnega mišljenja, ki je pomembno za razumevanje pisnih strokovnih besedil v maternem in tujem jeziku,
  • obvladovanje raziskovalnih metod prevodoslovja,
  • oblikovanje načela avtonomnosti in povezovalnosti pri lastnem strokovnem delu,
  • predvidevanje rešitev, analizo in sintezo,
  • konstruktivno sodelovanje pri delu v skupini in za sodelovanje pri delu med skupinami, komunikacijo, odgovornost,
  • vseživljenjsko učenje,
  • uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, raziskovanje,
  • zavezanost profesionalni etiki,
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti za strpen in korekten strokovni diskurz, 
(predmetno specifične kompetence)
  • iskanje ter uporabo znanstvene literature,
  • samostojno organiziranje in pridobivanje znanj in vedenj,
  • analizo, sintezo, predvidevanje rešitev in posledic,
  • samostojno presojanje in oblikovanje zahtevnejših strokovnih in znanstvenih vednosti,
  • vključevanje pridobljenih vedenj za reševanje problemov, zlasti takih, ki nastajajo v medkulturnih sporazumevalnih razmerah,
  • prenos teoretskih komunikacijskih in prevodoslovnih modelov v razumevanje in njihovo reševanje na primerih dobre prakse,
  • razumevanje jezikovne komunikacije kot situacijsko, socialno in kulturno pogojene interaktivne dejavnosti,
  • povezovanje usvojenih vedenj z novimi in njihovo vključitev za reševanje problemov v novih situacijah,
  • samostojno delo in delo v skupini, socialno interakcijo za reševanje kompleksnih strokovnih problemov,
  • uporabo uspešnih sporočevalnih strategij (pisno in ustno izražanje) v maternem in tujih jezikih,
  • uspešno ustno in pisno komuniciranje v strokovnem (tujem) jeziku na višjem nivoju,
  • reševanje prevodoslovnih problemov v soočanju z realnimi zahtevami, 
  • analizo različnih besedilnovrstnih slogov za izboljšanje prevajalskih/tolmaških procesov,
  • ozaveščanje in utemeljevanje prevajalskih odločitev znotraj in zunaj strokovnih krogov,
  • uveljavljanje etičnih vprašanj prevajanja/tolmačenja,
  • upoštevanje pravic in dolžnosti pri izvedbi uspešnega prevodoslovnega procesa od sprejema naročila do oddaje izdelka/prevoda,
  • uporabo temeljnih in specializiranih jezikovnih priročnikov,
  • prevajanje/tolmačenje splošnih, književnih in strokovnih besedil,
  • uporabo tolmaških tehnik in za to potrebnih tehničnih sredstev,
  • občutljivost za kulturno pogojene različnosti,
  • občutek za spoznavno in kulturno pridobljene estetske in etične vrednote ter pluralnost,
  • razumevanje zgodovinsko utemeljene kompleksnosti posameznih družbenih pojavov,
  • poznavanje in razumevanje procesov medjezikovnega ali medkulturnega posredovanja,
  • okvirno analizo in vrednotenje posameznih segmentov slovenske in tujejezične kulturne zgodovine, 
  • strokovno in informacijsko pismenost,
  • uporabo informacijske tehnologije (poznavanje metod in postopkov za pridobivanje in obdelavo lingvističnih in drugih za prevajalski proces potrebnih informacij na svetovnem spletu),
  • oblikovanje dokumentov in spletnih strani,
  • oblikovanje in obdelovanje podatkovnih baz,
  • obvladovanje prevajalskih orodij.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti s študijskim programom določene obveznosti 1. letnika v obsegu 30 KT, pri čemer mora opraviti izpit iz predmeta slovenščina kot jezik stroke I.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Osnovna dejavnost prevajalca je prevajanje besedil različne dolžine v ciljni jezik. Pri tem je potrebna jezikovna natančnost, da se ohrani pomen besedila iz izvirnika in s tem čim večja terminološka in pomenska enakovrednost besedil.

Kaj delavec običajno dela

STROKOVNI PREVAJALEC

Pri svojem delu uporablja leksikone, strokovno literaturo, dvojezične slovarje z različnih področij prevajanja, kot so naravoslovje, tehnika, medicina ali pravo. V podjetjih prevaja razne dopise, korespondenco, sodeluje pri sklepanju pogodb in pri pogajanjih ali pri izdelavi uvozno-izvozne in tehnične dokumentacije. Zaposleni prevajalec v podjetju lahko prevaja strokovno literaturo, knjige, časopisne članke in razno dokumentacijo v zvezi z opremo. Po potrebi prevedeno besedilo pregleda še lektor. Samostojni strokovni prevajalec mora znati pridobivati poslovne partnerje.

Pred sprejemom naročila se mora dogovoriti za pogoje dela: za kakovost prevoda, rok izdelave, ceno in rok plačila. Pri pogajanjih so mu v pomoč priporočila društva prevajalcev, kjer določajo tudi ceno avtorske ali obračunske strani prevoda. Prevajalčeva poslovna uspešnost je odvisna predvsem od kakovosti in pravočasnosti opravljenega dela ter od spretnosti pri pridobivanju naročil. Strokovno prevajanje od prevajalca zahteva široko splošno izobrazbo in določeno specializacijo po področjih dela. Poseben problem za prevajanje v slovenščino in iz slovenščine je pomanjkanje slovarjev in podobne literature. Ker je izredno malo specializiranih strokovnih slovarjev in zaradi hitrega jezikovnega napredka- novih izrazov na vseh področjih, morajo prevajalci iskati še dodatne jezikovne vire. Tako velikokrat ne moremo več govoriti le o prevajanju, ampak o raziskovalno-terminološkem delu. T.i. zasebni glosarji predstavljajo najpomembnejši vir strokovnih terminov vsakega prevajalca, pomemben vir pa so tudi stiki s prevajalci in strokovnjaki. V naših razmerah je strokovno prevajanje zelo težko intelektualno delo, veliko težje kot pri narodih z bolj razširjenim jezikom, in ga je nemogoče primerjati z delom npr. nemškega ali italijanskega prevajalca. Primerjava je možna samo s prevajalci, ki prevajajo enako razširjene jezike kot je slovenščina. 

KNJIŽEVNI PREVAJALEC

Književni ali literarni prevajalci se bistveno razlikujejo od strokovnih prevajalcev. Bistvo strokovnega prevajanja je v prevodu ohraniti pomen besedila iz izvirnika in s tem doseči čim večjo terminološko in pomensko enakovrednost besedila. Cilj književnega prevajanja je lepota, približevanje notranjemu čutenju pisatelja izvirnika, odsev njegovega načina razmišljanja, govorjenja, občutenja in stanja družbe v času nastanka književnega dela. Zato mora imeti književni prevajalec čut za knjižno umetnost. Pogosto so književni prevajalci tudi sami umetniki. Prevajajo romane, eseje, gledališke igre in scenarije za radio in TV ter druga dela s področja literature in kulture. Pri prevajanju za radio in TV lahko prevajalec prevaja posnetek neposredno s traku, če rokopis ali drug pisni vir ne obstaja. Kar književne prevajalce povezuje z drugimi prevajalci, je prevajanje kot prenos določenega sporočila v drug jezik ob upoštevanju drugačne kulture, navad, načina razmišljanja in življenja. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent opravi dvopredmetni študijski program, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 120 KT (60 KT na enem in 60 KT na drugem delu dvopredmetnega študijskega programa). Študent mora pripraviti in zagovarjati magistrsko delo v okviru magistrskega seminarja, kot ga določa predmetnik.

Izvajalci:

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca:
http://www.ff.um.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version