Primarni zavihki
Magister morske biologije/magistrica morske biologije
Izbrane kvalifikacije
Ime kvalifikacije | Ime kvalifikacije: Magister morske biologije/magistrica morske biologijeDodaj v primerjalnik |
---|---|
Tip kvalifikacije | Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje |
Vrsta kvalifikacije | Vrsta kvalifikacije: Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
Trajanje izobraževanja:
2 leti
|
Kreditne točke | Kreditne točke: 120 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
Pogoji za vključitev:
V 1. letnik študijskega programa se lahko vpiše:
|
ISCED področje |
ISCED področje:
Naravoslovje, matematika in statistika
|
ISCED podpodročje | isced podpodročje: biologija |
Raven kvalifikacije |
Raven SOK:
SOK 8 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
Splošne kompetence:
- Utrjeno znanje osnov biologije in uporabne biologije z dobrim poznavanjem morskih
- organizmov in morskega okolja;
- Sposobnost izvajanja analiz in sintez ter napovedovanja rešitev in posledic;
- Dobra izurjenost v znanosti in metodologiji programskih disciplin, s posebnim poudarkom na interakcijah med morskim okoljem ter živalmi in rastlinami;
- Temeljito poznavanje metod merjenja, analitskih instrumentov ter postopkov
- vzorčenja;
- Izpopolnjeno razumevanje matematičnih in informacijskih instrumentov za analizo
- podatkov;
- Tekoče obvladanje, tako v ustni kot pisni obliki, tehnično-znanstvenega besedišča, angleškega jezika in, po možnosti, drugih jezikov;
- Sposobnost kritičnega in samokritičnega presojanja;
- Sposobnost samostojnega dela in, če le mogoče, prevzemanja odgovornosti za projekte in organizacijo;
- Razvoj komunikacijskih sposobnosti in veščin, še posebej v zvezi s komunikacijo v mednarodnem okolju;
- Sposobnost sodelovanja in skupinskega dela;
- Sposobnost uporabe znanja v praksi, samostojnega iskanja novega strokovnega znanja.
Predmetnospecifične kompetence:
- Izobraževalne dejavnosti, katerih namen je usvojiti biokemične, genetske in biotehnološke metodologije, ki se uporabljajo pri morskih organizmih;
- Poglobljeno usposabljanje v osnovah biologije ter kompleksnih interakcijah med abiotskimi komponentami morskega sistema in živimi organizmi, s posebnim poudarkom na oblikah njihovega povezovanja in reagiranja kot sestavnih sistemov ter na njihovih morfo-funkcionalnih in ekotoksikoloških prilagoditvah;
- Poglobljeno usvajanje matematičnih, fizikalnih in informacijskih instrumentov za pridobivanje in obdelavo podatkov, povezanih z okoljem in biologijo, katerega namen je razumevanje in izdelava konceptualnih modelov;
- Terensko delo v obliki delavnic in tečajev, katerih namen je usvojiti metodo pridobivanja vzorcev iz morja in predhodne obdelave biološkega materiala;
- Pridobitev utrjenih izkušenj pri načrtovanju poizkusov s pomočjo stalne laboratorijske prakse;
- Povezava utrjenega usposabljanja na področju biologije s poklicnimi priložnostmi na
- področju upravljanja morskih območij in virov, vključno s proizvodnimi vidiki ribolova
- in akvakulture ter vidiki, ki izhajajo iz uporabe uporabnih biotehnologij;
- Dejavnosti usposabljanja, predavanja in laboratorijska praksa za nič manj kot skupno 30 točk, katerih namen je zlasti usvajanje eksperimentalnih metod in obdelovanja podatkov;
- V povezavi s specifičnimi cilji: zunanja usposabljanja kot, na primer, praktično usposabljanje v podjetjih, organih javne uprave in laboratorijih, kakor tudi obdobja študija na drugih italijanskih in evropskih univerzah, tudi to v okviru mednarodnih sporazumov.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študent, vpisan v študijski program na UP oziroma UniTS lahko napreduje v 2. letnik brez omejitev glede opravljenih študijskih obveznosti.
Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)
Opis poklica
Kratek opis
Biolog preučuje rastline, živali in mikroorganizme. Lahko sodeluje pri raziskavah ali dela v industrijskih laboratorijih za razvoj novih izdelkov ali procesov v proizvodnji.
Kaj delavec običajno dela
Po začetku šolanja se biolog lahko odloči za pedagoško usmeritev, za profesorja, ki bo poučeval biologijo in sorodne predmete na gimnaziji in drugih srednjih šolah ali pa za raziskovalno-tehniško usmeritev. V vsakem primeru je poklic biologa izjemno širok, saj obsega znanja od tistih na meji s kemijo in fiziko, preko genetike, ekologije, fiziologije do sistematike. Biolog dela bodisi kot posameznik bodisi v skupini različnih poklicev, v timu biologov, lahko tudi kot vodja skupine. Njegovo delo poteka v laboratorijih ali v kabinetih, z uporabo pretežno tuje literature. V nekaterih primerih je veliko dela tudi na terenu. Zelo se uveljavlja mednarodno sodelovanje biologov z izmenjavo obiskov in udeležbo na strokovnih in znanstvenih konferencah.
Na področju biokemije in molekularne biologije je pomembno obvladovanje biokemijskih in molekularno-bioloških laboratorijskih metod in tehnik poznavanje celičnega metabolizma. Biolog pozna funkcije encimskih procesov, snovi, ki jih živa bitja sama ustvarjajo (strupov in hranil), zgradbe značilnih molekul, zlasti zgradbe in delovanja dednih zasnov. Na področju organografije, fiziologije in etologije pozna zgradbe in delovanja rastlinskega, živalskega ali človeškega telesa. Na področju sistematike, ekologije, naravovarstva in varstva okolja je pomembno poznavanje mikroorganizmov ter rastlinskih in živalskih vrst, odnosov med organizmi v naravnih sestojih in vplivov naravnega ali umetno spremenjenega (onesnaženega) neživega okolja nanje. Ta tematika zahteva specializacijo v poznavanju posamezne živalske ali rastlinske skupine za delo v raziskovalnih ustanovah ali pa poznavanje in obvladovanje administrativnih opravil ter družbenih odnosov za delo v nadzoru in administraciji.
Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti ter pripravi in uspešno zagovarja magistrsko nalogo. Temo za magistrsko nalogo izbere študent mentorja v sodelovanju z mentorjem, najkasneje ob zaključku 2. semestra.
Z uspešnim zagovorom magistrske naloge zbere študent 120 KT in pridobi strokovni naslov skladno s študijskim programom.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
URL
URL izvajalca:Prihajajoči dogodek
Trenutno ni drugih prihajajočih dogodkov.
© Center RS za poklicno izobraževanje, 2020. Vse pravice pridržane