Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister inženir agronomije/magistrica inženirka agronomijeDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje s področja ved o življenju oziroma biotehniških ved, ki se izvaja na Biotehniški fakulteti ali na drugih fakultetah v Sloveniji ali v tujini, ali
  • univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, ki obsegajo vsaj 180 KT, če kandidati dodatno zberejo 10–60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo - agronomija ali
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja ved o življenju oziroma biotehniških ved, ki se izvaja na Biotehniški fakulteti ali na drugih fakultetah v Sloveniji ali v tujini, ali
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidati dodatno zberejo 10–60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo - agronomija.
ISCED področje ISCED področje:
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo
ISCED podpodročje isced podpodročje: kmetijstvo, podrobneje neopredeljeno
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • analizo posameznih faz rastlinske pridelave, uporabo za okolje primerne tehnologije ter predvidevanje negativnih posledic kmetijstva na okolje kot tudi vloge kmetijstva pri ohranjanju kulturne krajine,
  • interdisciplinarno in timsko delo ter povezovanje teoretičnih spoznanj  s področja okoljskih ved (vede o tleh, agrometeorologija, hidrologija), naravoslovnih ved (biologije, kemije, fizike, matematike) s tehnologijami rastlinske pridelave (poljedelstvo, gospodarjenje s travišči, fitomedicina, žlahtnjenje rastlin, mehanizacija v kmetijstvu),
  • povezovanje znanj iz različnih virov (predavanja, vaje, terenski pouk, praksa, učbeniki, strokovna in znanstvena literatura, podatkovne baze, medmrežje) in njihovo uporabo na različnih ravneh (študij, izdelava diplome, praktično usposabljanje, zaposlitev) in v družbenoekonomskih situacijah (delo v kmetijski pridelavi, pri izvajanju ukrepov varstva okolja, v trgovini, vladnih in upravnih službah na področju kmetijstva, pri raziskovanju),
  • samostojnost, kritičnost do lastnega dela in dela drugih, profesionalnost pri svojem delu, kar omogoča etični odnos do strokovnega in raziskovalnega dela,
  • komunikacijo v svojem delovnem in bivalnem okolju, kjer svoje znanje daje in povezuje z drugimi,
(predmetno specifične kompetence)
  • obvladanje tehnoloških znanj s področja poljedelstva, rabe in vzdrževanja travišč, fitomedicine, žlahtnjenja rastlin, genetike in biotehnologije kot bistvenih osnov rastlinske pridelave,
  • obvladanje metod urejanja kmetijskih zemljišč, metod analize in monitoringa kmetijskih tal, tipov vegetacije in škodljivih učinkov onesnaževanja okolja na tla, vegetacijo in podtalnico,
  • znanja in veščine s področja naravoslovnih in okoljskih osnov agronomije v povezavi s kmetijskimi tehnologijami, varstvom okolja in kmetijskega prostora, ki omogočajo zaposlitev na vodilnih mestih v kmetijski proizvodnji in na drugih s kmetijstvom povezanih panogah kot tudi na izobraževalnem in raziskovalnem področju,
  • vnos ekosistemskega principa v tehnološke osnove pridelave hrane in upravljanja s prostorom, s tem pa razvije razumevanje agronomije kot interdisciplinarne discipline, ki povezuje naravno okolje, agroekosisteme in socioekonomske vidike kmetijske pridelave,
  • vnos elementov trajnostnega razvoja v kmetijsko pridelavo po zgledu delovanja naravnih ekosistemov,
  • razumevanje okoljske, krajinske in socio-ekonomske vloge kmetijstva,
  • obvladanje metod za spremljanje stanja okolja v kmetijstvu in širše s poudarkom na spremljanju sprememb v rabi tal in posledic, ki jih prinašajo onesnaževanje okolja iz različnih virov in klimatske spremembe,
  • kritično ocenjevanje, sledenje in odpravljanje škodljivih učinkov kmetijske pridelave na okolje,
  • poznavanje domače, evropske in mednarodne okoljske zakonodaje, aktivnosti in ukrepov, ki so povezani z njo, predvsem glede na kmetijski sektor,
  • komunikacijo in iskanje informacij z različnimi orodji in prek različnih virov,
  • permanentno izpopolnjevanje in izobraževanje.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 
 

Napredovanje:

Študenti morajo imeti za vpis v 2. letnik opravljene vse vaje in doseženih 45 KT.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Svetovalec za podeželje pomaga kmetovalcem pri iskanju rešitev njihovih težav z zemljo, rastlinami ali živalmi.

Kaj delavec običajno dela

Svetovalec za podeželje je strokovnjak na področju kmetijstva, ki informira kmetovalce o novostih v kmetijstvu, tako na področju poljedelstva kot živinoreje, kmetijske mehanizacije, melioracije zemljišč in infrastrukture kmetij. Kmetovalcem predstavi in predlaga možnosti prestrukturiranja dejavnosti njihovih kmetij, na primer iz ene panoge v drugo (iz živinorejske v poljedelsko, iz govedoreje v rejo drobnice) s ciljem čim večje pridelave in prireje, s čimer bi se kmetiji povečal prihodek in z njim dobiček. Svoje znanje prenaša na kmete in potencialne kmetovalce na podlagi pridobljenega znanja in programov, ki jih razpisuje država RS in tudi Skupna evropska politika. Kmetijski pospeševalec je neke vrste most med kmetijami in državnimi organi, ki delujejo na kmetijskem področju- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in raziskovalne ustanove.

Je izvajalec projektnih nalog, ki jih služba pridobi na razpisih na lokalnem, regijskem, državnem in mednarodnem nivoju, in jih nato predstavi kmetom ter potencialnim izvajalcem teh projektov in programov. Organizira in vodi seminarje, na katerih kmetom, ki se odzovejo na razpis za seminar, predstavi novosti in možnosti za razvoj kmetij. Poleg tega se tudi sam udeležuje strokovnih seminarjev in se stalno izobražuje. Samoiniciativnost pri odkrivanju dodatnih možnosti, ki bi jih kmet lahko izkoristil za svojo "rast", je zaželena. Kmetom pomaga pri iskanju rešitev njihovih težav z zemljo, rastlinami ali živalmi. Njegov cilj je dvig konkurenčnosti kmetij- bolj kakovostna in ekonomična pridelava s pomočjo tehnoloških ukrepov, melioracije zemljišč, prestrukturiranja kmetije ter drugimi ukrepi, da lahko s svojimi pridelki uspešno konkurirajo industrijski pridelavi hrane. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter izdelati in zagovarjati magistrsko delo.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

URL

URL izvajalca:
https://www.bf.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version