Ime kvalifikacije Magister inženir agronomije/magistrica inženirka agronomijeDodaj v primerjalnik [1]
Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja
2 leti
Kreditne točke 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji
  • Univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje s področja ved o življenju oziroma biotehniških ved, ki se izvaja na Biotehniški fakulteti ali na drugih fakultetah v Sloveniji ali v tujini, ali
  • univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, ki obsegajo vsaj 180 KT, če kandidati dodatno zberejo 10–60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo - agronomija ali
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja ved o življenju oziroma biotehniških ved, ki se izvaja na Biotehniški fakulteti ali na drugih fakultetah v Sloveniji ali v tujini, ali
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidati dodatno zberejo 10–60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo - agronomija.
ISCED področje ISCED področje
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo
ISCED podpodročje isced podpodročje kmetijstvo, podrobneje neopredeljeno
Raven kvalifikacije

SOK 8
EOK 7
Druga stopnja

Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • analizo posameznih faz rastlinske pridelave, uporabo za okolje primerne tehnologije ter predvidevanje negativnih posledic kmetijstva na okolje kot tudi vloge kmetijstva pri ohranjanju kulturne krajine,
  • interdisciplinarno in timsko delo ter povezovanje teoretičnih spoznanj  s področja okoljskih ved (vede o tleh, agrometeorologija, hidrologija), naravoslovnih ved (biologije, kemije, fizike, matematike) s tehnologijami rastlinske pridelave (poljedelstvo, gospodarjenje s travišči, fitomedicina, žlahtnjenje rastlin, mehanizacija v kmetijstvu),
  • povezovanje znanj iz različnih virov (predavanja, vaje, terenski pouk, praksa, učbeniki, strokovna in znanstvena literatura, podatkovne baze, medmrežje) in njihovo uporabo na različnih ravneh (študij, izdelava diplome, praktično usposabljanje, zaposlitev) in v družbenoekonomskih situacijah (delo v kmetijski pridelavi, pri izvajanju ukrepov varstva okolja, v trgovini, vladnih in upravnih službah na področju kmetijstva, pri raziskovanju),
  • samostojnost, kritičnost do lastnega dela in dela drugih, profesionalnost pri svojem delu, kar omogoča etični odnos do strokovnega in raziskovalnega dela,
  • komunikacijo v svojem delovnem in bivalnem okolju, kjer svoje znanje daje in povezuje z drugimi,
(predmetno specifične kompetence)
  • obvladanje tehnoloških znanj s področja poljedelstva, rabe in vzdrževanja travišč, fitomedicine, žlahtnjenja rastlin, genetike in biotehnologije kot bistvenih osnov rastlinske pridelave,
  • obvladanje metod urejanja kmetijskih zemljišč, metod analize in monitoringa kmetijskih tal, tipov vegetacije in škodljivih učinkov onesnaževanja okolja na tla, vegetacijo in podtalnico,
  • znanja in veščine s področja naravoslovnih in okoljskih osnov agronomije v povezavi s kmetijskimi tehnologijami, varstvom okolja in kmetijskega prostora, ki omogočajo zaposlitev na vodilnih mestih v kmetijski proizvodnji in na drugih s kmetijstvom povezanih panogah kot tudi na izobraževalnem in raziskovalnem področju,
  • vnos ekosistemskega principa v tehnološke osnove pridelave hrane in upravljanja s prostorom, s tem pa razvije razumevanje agronomije kot interdisciplinarne discipline, ki povezuje naravno okolje, agroekosisteme in socioekonomske vidike kmetijske pridelave,
  • vnos elementov trajnostnega razvoja v kmetijsko pridelavo po zgledu delovanja naravnih ekosistemov,
  • razumevanje okoljske, krajinske in socio-ekonomske vloge kmetijstva,
  • obvladanje metod za spremljanje stanja okolja v kmetijstvu in širše s poudarkom na spremljanju sprememb v rabi tal in posledic, ki jih prinašajo onesnaževanje okolja iz različnih virov in klimatske spremembe,
  • kritično ocenjevanje, sledenje in odpravljanje škodljivih učinkov kmetijske pridelave na okolje,
  • poznavanje domače, evropske in mednarodne okoljske zakonodaje, aktivnosti in ukrepov, ki so povezani z njo, predvsem glede na kmetijski sektor,
  • komunikacijo in iskanje informacij z različnimi orodji in prek različnih virov,
  • permanentno izpopolnjevanje in izobraževanje.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 
 

Študenti morajo imeti za vpis v 2. letnik opravljene vse vaje in doseženih 45 KT.

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter izdelati in zagovarjati magistrsko delo.

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

URL

https://www.bf.uni-lj.si/ [2]