Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister arhivistike in dokumentologije/magistrica arhivistike in dokumentologijeDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij in doseženih najmanj 180 kreditnih točk po ECTS (po bolonjskem sistemu) ali
  • zaključen študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe ali študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij; (pred bolonjskim sistemom) ali
  • zaključeni enakovredni študijski programi, navedeni v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij ter opravljene dodatne študijske obveznosti v obsegu 10 ECTS.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: bibliotekarstvo in informacijska znanost
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
  • razumevanje poslovanja ustanove ali službe,
  • poznavanje in razumevanje zgodovine in razvoja arhivistike in dokumentalistike,
  • načrtovanje in upravljanje učinkovite arhivske in dokumentacijske službe,
  • poznavanje in razumevanje razvoja institucij in notranjih struktur ustvarjalcev,
  • razumevanje arhivistike in dokumentologije ter njunega vpliva na delovanje sodobnih organizacij,
  • spoznavanje tradicionalnih oblik nastanka in poslovanja z dokumenti,
  • analiziranje dokumentov,
  • razumevanje dokumenta kot nosilca informacij in njegovega vpliva na kreiranje informacij,
  • delo z različnimi skupinami uporabnikov,
  • analizo in reševanje konkretnih strokovnih problemov na področju arhivistike in dokumentalistike,
  • interdisciplinarno uporabo temeljnih znanj s področja arhivistike in dokumentologije,
  • umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst razvoja strokovnih funkcij,
  • poznavanje in načrtovanje in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov,
  • vsa strokovna opravila za pridobivanje, hrambo in strokovno obdelavo gradiva in informacij,
  • dolgoročno vzdrževanje, upravljanje, transformiranje in migriranje strojno zapisanih podatkov in dokumentov,
  • poznavanje možnosti in rešitev interdisciplinarnega pristopa pri reševanju vprašanj z dokumentacijo in njenimi metapodatki.

Ocenjevanje in zaključevanje:
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

 

Napredovanje:

Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Delovne naloge bibliotekarja obsegajo izposojo, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje in obnavljanje knjižnega in neknjižnega gradiva, medknjižnično izposojo in njeno nadziranje. Bralcem svetuje o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani.

Kaj delavec običajno dela

Bibliotekar opravlja različna dela glede na delovno mesto, ki ga v knjižnici zaseda. Opis delovnih nalog bibliotekarja obsega izposojo, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje in obnavljanje knjižnega in neknjižnega gradiva, medknjižnično izposojo in njeno nadziranje. Bralcem svetuje o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani. Klasificira, strokovno obdela in vnaša gradiva v različne informacijske mreže, kot so COBISS, OPAC in COBIB. Opravlja in pospešuje dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo za uporabnike knjižničnega gradiva in se pri tem medsebojno povezuje z drugimi knjižnicami in drugimi bibliotekarji. Bibliotekar poskrbi za ureditev bibliografije v knjižnici, za vsa pomožna kazala in njihov pomen. V tem smislu skrbi za to, da je gradivo glede na univerzalno decimalno klasifikacijo razporejeno po policah, omarah in na mizah. Na ta način poskrbi, da je knjižnično gradivo dostopno najširšemu krogu bralcev, ki ga lahko nemoteno uporablja.

Delo bibliotekarja v knjižnicah, kjer je pod okriljem ene knjižnice združenih več enot, obsega tudi sprejem dnevnega in tedenskega časopisja. Pri tem je njegova naloga, da časopisje in revije razporedi tako, da vsaka enota dobi točno določeno število izvodov. Njegovo delo je tudi odpravljanje možnih poškodb knjižnega gradiva in drugega informacijskega gradiva. Pri tem uporablja postopke za zaščito, konzerviranje in restavriranje gradiv. Bibliotekar lahko vodi knjižnico kot ustanovo ali pa vodi posamezne knjižnične oddelke, kot je leposlovni ali mladinski oddelek. Organizira tudi spremljajoče prireditve, kot so literarni večeri in ure pravljic za otroke. Njegovo delo je tudi izdajanje katalogov, bibliografij in drugih knjižničarskih strokovnih publikacij, s katerimi predstavljajo knjižnično gradivo in knjižničarsko stroko.
 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Izvajalci:

Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor

URL

URL izvajalca:
https://www.almamater.si/arhivistika-in-dokumentologija-c10

Tiskalniku prijazna oblikaPDF version