Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani inženir agronomije (vs)/diplomirana inženirka agronomije (vs)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (VS)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko strokovno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • poklicna matura ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo
ISCED podpodročje isced podpodročje: interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • samostojno iskanje optimalnih rešitev problemov na svojem strokovnem področju z analiziranjem stanja, s povezovanjem teorije in prakse,
  • obvladanje osnovnih raziskovalnih pristopov in posebnosti raziskovanja v tovrstni rastlinski pridelavi,
  • etično ravnanje in zavezanost profesionalni etiki,
  • samoiniciativno in avtonomno strokovno odločanje,
  • obvladanje komunikacijskih spretnosti,
  • medsebojno sodelovanje pri reševanju problemov in nalog,
  • poznavanje pomena odgovornosti posameznika za uspešno skupinsko delo,
  • kritično in samokritično presojo,
(predmetno specifične kompetence)
  • snovanje, razvijanje in uporabo sodobnih proizvodnih tehnologij v vrtnarstvu in poljedelstvu,
  • vodenje obstoječih proizvodnih postopkov in tehnologij v vrtnarstvu in poljedelstvu,
  • organiziranje in upravljanje proizvodnega procesa,
  • obvladovanje računalniško integrirane proizvodnje,
  • zagotavljanje ustrezne kakovosti izdelkov z izvajanjem ustreznih meritev in kontrole kakovosti,
  • interdisciplinarno razumevanje dejavnosti v proizvodnih sistemih,
  • razvoj novih tehnologij pridelave s sočasnim obvladovanjem tako tehniško-tehnoloških kot tudi ekonomsko-poslovnih vidikov,
  • stalno razvijanje veščin in spretnosti pri uporabi znanja na določenem strokovnem področju,
  • uporabo sodobne računalniške, informacijske in komunikacijske tehnologije in sistemov na strokovnem področju,
  • obvladovanje temeljnih vprašanj s področja ekonomije, organizacije, marketinga, računovodstva in menedžmenta,
  • temeljno tržno razmišljanje v svojem inženirskem okolju,
  • obvladovanje projektov in projektne metodologije,
  • razumevanje vsebine temeljnih računovodskih izkazov,
  • razumevanje temeljnih principov, po katerih deluje sodobno kmetijsko gospodarstvo ali podjetje,
  • delovanje po načelih etičnega in družbeno odgovornega ravnanja.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, s seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, s projektnimi deli, z nastopi, s storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za prehod iz 1. v 2. letnik so zahtevane opravljene študijske obveznosti in vaje ter izpiti v vrednosti 45 od skupno 60 KT (75 %). Pri tem mora študent za napredovanje v 2. letnik obvezno opraviti naslednje izpite: Osnove rastlinske pridelave ter še dva izmed naštetih: Matematika in statistika, Botanika, Kemija. Za prehod iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz 1. letnika (60 KT) ter zbrati vsaj 45 KT iz 2. letnika, iz tega mora obvezno opraviti naslednje izpite: Osnove genetike, Ekologija in razvoj poljščin ter zelenjadnic ter Pridelava okrasnih rastlin.

Diplomirani inženir agronomije (vs)/diplomirana inženirka agronomije (vs)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Magister agrarne ekonomike/magistrica agrarne ekonomike

Magister ekonomike naravnih virov/magistrica ekonomike naravnih virov

Magister inženir kmetijstva/magistrica inženirka kmetijstva

Magister kmetijstva/magistrica kmetijstva

Magister varne prehrane/magistrica varne prehrane

SOK 8 / EOK 7

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja agrarne ekonomike

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja kmetijstva

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Svetovalec za podeželje pomaga kmetovalcem pri iskanju rešitev njihovih težav z zemljo, rastlinami ali živalmi.

Kaj delavec običajno dela

Svetovalec za podeželje je strokovnjak na področju kmetijstva, ki informira kmetovalce o novostih v kmetijstvu, tako na področju poljedelstva kot živinoreje, kmetijske mehanizacije, melioracije zemljišč in infrastrukture kmetij. Kmetovalcem predstavi in predlaga možnosti prestrukturiranja dejavnosti njihovih kmetij, na primer iz ene panoge v drugo (iz živinorejske v poljedelsko, iz govedoreje v rejo drobnice) s ciljem čim večje pridelave in prireje, s čimer bi se kmetiji povečal prihodek in z njim dobiček. Svoje znanje prenaša na kmete in potencialne kmetovalce na podlagi pridobljenega znanja in programov, ki jih razpisuje država RS in tudi Skupna evropska politika. Kmetijski pospeševalec je neke vrste most med kmetijami in državnimi organi, ki delujejo na kmetijskem področju- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in raziskovalne ustanove.

Je izvajalec projektnih nalog, ki jih služba pridobi na razpisih na lokalnem, regijskem, državnem in mednarodnem nivoju, in jih nato predstavi kmetom ter potencialnim izvajalcem teh projektov in programov. Organizira in vodi seminarje, na katerih kmetom, ki se odzovejo na razpis za seminar, predstavi novosti in možnosti za razvoj kmetij. Poleg tega se tudi sam udeležuje strokovnih seminarjev in se stalno izobražuje. Samoiniciativnost pri odkrivanju dodatnih možnosti, ki bi jih kmet lahko izkoristil za svojo "rast", je zaželena. Kmetom pomaga pri iskanju rešitev njihovih težav z zemljo, rastlinami ali živalmi. Njegov cilj je dvig konkurenčnosti kmetij- bolj kakovostna in ekonomična pridelava s pomočjo tehnoloških ukrepov, melioracije zemljišč, prestrukturiranja kmetije ter drugimi ukrepi, da lahko s svojimi pridelki uspešno konkurirajo industrijski pridelavi hrane. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij, ko opravi vse predpisane izpite, praktično usposabljanje oziroma zbere najmanj 180 KT in uspešno zagovarja izdelano zaključno nalogo.

Izvajalci:

Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

URL

URL izvajalca:
http://www.fkbv.um.si/studij/i-stopnja
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version