Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani biotehnolog (un)/diplomirana biotehnologinja (un)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta biotehnologija, če je kandidat ta predmet opravljal že pri poklicni maturi pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Naravoslovje, matematika in statistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: biokemija
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

(splošne kompetence)

  • obvladanja temeljnega znanja s področja bioloških in biotehniških znanosti ter naravoslovno-tehničnih znanosti,
  • obvladanja strokovnega znanja pridobljenega s študijem teoretičnih in praktičnih primerov,
  • dela v interdisciplinarnem timu,
  • učinkovite uporabe pridobljenega znanja v praksi,
  • prenosa, kritične presoje in uporabe teoretičnega in praktičnega znanja za reševanje problemov v praksi in zmožen interdisciplinarnega dela in uporabe znanstvenih metod,
  • uporabe novih idej,
  • reševanja problemov in sprejemanja odločitev v praksi,
  • reagiranja v kompleksnih in nepredvidljivih situacijah,
  • komunikacijske odprtosti, obvladovanja informacijskih tehnologij,
  • samostojnosti ter samokritičnosti,
  • vseživljenjskega učenja,
  • profesionalne etične odgovornosti,

(predmetnospecifične kompetence)

  • definicije biotehnologij,
  • poznavanja logike in metodike znanstvenega dela,
  • priprave laboratorijskega poročila,
  • prakticiranja varnosti v laboratoriju,
  • poznavanja in razumevanja pojmov vezanih na biotehnologijo,
  • poznavanja zgodovine in pomena biotehnoloških odkritij,
  • gojenja (mikro)organizmov in celičnih kultur, ne da bi prišlo do kontaminacije,
  • razumevanja dobrih in slabih lastnosti biotehnologije in njene uporabe,
  • identificiranja vpliva biotehnologije skozi njene rezultate,
  • napisati stališče glede etičnih dilem biotehnologije,
  • poznavanja regulatornih organov in agencij povezanih z biotehnologijo,
  • poznavanja možnosti zaposlovanja z znanji pridobljenimi v študiju biotehnologije,
  • spoznavanja/določevanja okoljskega vpliva biotehnologij na ustreznih primerih,
  • predvidevanja pomena biotehnologije v prihodnosti,
  • poznavanja in razumevanja pojmov vezanih na biotehnologijo mikroorganizmov,
  • poznavanja mikrobov uporabljanih v biotehnologiji,
  • razumevanja dobrih in slabih lastnosti biotehnologije mikrobov in njenega vpliva na agroživilstvo, farmacijo in okolje,
  • razumevanja bioprocesov in njihovega pomena in jih lahko upravlja,
  • poznavanja biotehnologije mikroorganizmov na relevantnih bioprocesih,
  • tehničnega obvladovanja dela s ključnimi delovnimi mikroorganizmi,
  • razumevanja in obvladovanja vseh elementov varnosti proizvoda, operaterja in okolja,
  • poznavanja in razumevanja pojmov vezanih na rastlinsko biotehnologijo,
  • poznavanja uporabe rastlinske biotehnologije pri kmetijskih rastlinah,
  • razumevanja dobrih in slabih lastnosti rastlinske biotehnologije in njenega vpliva na kmetijstvo in gospodarstvo,
  • obvladanja mikropropagacije,
  • obvladanja rastlinskih tkivnih kultur,
  • obvladanja biotehnoloških metod genskega spreminjanja rastlin,
  • obvladanja uporabe genskih markerjev v žlahtnjenju rastlin in diagnostiki patogenov,
  • poznavanja in razumevanja pojmov vezanih na živalsko biotehnologijo,
  • poznavanja uporabe živalske biotehnologije pri modelnih in gospodarsko pomembnih živalskih vrstah,
  • razumevanja dobrih in slabih lastnosti živalske biotehnologije in njenega vpliva na kmetijstvo in gospodarstvo,
  • poznavanja biotehnoloških možnosti reprodukcije,
  • obvladanja osnovnega dela z živalskimi tkivnimi kulturami,
  • obvladanja biotehnoloških metod aktivnega poseganja v dednino živalskih celic,
  • obvladanja vključevanja molekulskih markerjev v selekcijo živali,
  • razumevanja etičnih dilem biotehnologije vretenčarjev v povezavi s človekom.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in je zbral 60 kreditnih točk.

Diplomirani biotehnolog (un)/diplomirana biotehnologinja (un)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Magister biokemije/magistrica biokemije

Magister biotehnologije/magistrica biotehnologije

SOK 8 / EOK 7

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja molekularne genetike in biotehnologije

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Biokemik preučuje kemijo rastlin in živali pri reševanju problemov proizvodnje hrane, zdravil, v agrikulturi ali v medicini. S svojim znanjem in izsledki raziskav razvija nove procese ali izdelke.

Kaj delavec običajno dela

V farmacevtski industriji se raziskovalni projekt prične s preučevanjem razvoja bolezni in njenega širjenja po telesu. Nato biokemik določi biološke značilnosti in kemične lastnosti za pripravo zdravila. Proces razvoja zdravila zahteva dolgotrajne ponavljajoče poskuse, velikokrat na laboratorijskih živalih. Ko je zdravilo pripravljeno, ga biokemik ovrednoti tako, da določi moč in način delovanja ter stranske učinke. Pri takšnih raziskavah sodeluje z drugimi izvedenci, kot so kemiki biologi, farmakologi in zdravniki. Po tehnični plati lahko razvije proces, po katerem se novo zdravilo proizvaja, na primer v obliki tablet ali sirupa.

V kmetijski industriji biokemik razvija proizvode za spodbujanje rasti, insekticide, umetna gnojila in druge proizvode za nadzor živih organizmov in uravnavanje rasti rastlin. Zdravstvene ustanove in inštitut za raziskovanje zdravja nudijo biokemikom možnost sodelovanja pri zdravstvenih raziskavah. Klinični biokemik analizira telesna tkiva in tekočine, s čimer pripomore k diagnozi in nadzoru zdravljenja. Z analizo telesnih tekočin lahko izsledi spremembe v telesni kemiji, ki so povezane ali povzročajo bolezen. Klinični biokemik opravlja analitično delo, rezultate svojih raziskav pa mora znati na primeren način predstaviti.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 180 kreditnih točk. Študent mora pripraviti in pridobiti pozitivno oceno diplomskega seminarja.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

URL

URL izvajalca:
http://www.bf.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version