Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister bibliotekarstva, informacijskih in založniških študijev/Magistrica bibliotekarstva, informacijskih in založniških študijevDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V drugostopenjski študijski program Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji se
lahko vpiše, kdor je končal:

  • prvostopenjski študijski program s področja bibliotekarstva in informatike;
  • katerega koli od drugih prvostopenjskih študijskih programov z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo 14 KT do 18 KT;
  • diplomanti, ki so končali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet od 1.1.1994 do 11.6.2004, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo 14 KT do 18 KT;

Iz nabora predmetov oddelek individualno, glede na zaključeno izobrazbo kandidatu, predpiše dodatne obveznosti v obsegu 14 KT do 18 KT, in sicer izmed naslednjih predmetov študijskega programa prve stopnje Bibliotekarstvo in informatika:

  • Osnove informacijske znanosti 6 KT
  • Sistemi za poizvedovanje 8 KT
  • Knjiga v zgodovinskem in družbenem kontekstu 8 KT
  • Osnove knjigarstva 6 KT
  • Osnove bibliotekarstva in organizacije knjižnic 10 KT
  • Organizacija knjižničnih zbirk 8 KT

Kandidat oz. kandidatka lahko obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. Vsaka prošnja se obravnava individualno. V skladu s 121. členom statuta Univerze v Ljubljani pogoje za vpis na študij za pridobitev izobrazbe izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: bibliotekarstvo in informacijska znanost
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:
Cilj drugostopenjskega študijskega programa je, da študente in študentke usposobi za delo v vseh tipih organizacij, ki se ukvarjajo s shranjevanjem, organizacijo in posredovanjem informacij, ki so bile tradicionalno vezane na klasičen, tiskan knjižni format, zdaj pa obstajajo tudi v drugih oblikah. Program zato tudi predvideva zelo visoko stopnjo interdisciplinarnosti, saj v obeh letnikih predvideva kar 40 KT izbirnih vsebin. Tako zastavljen program omogoča zaposlovanje v organizacijah, ki se ukvarjajo z zbiranjem, urejanjem, shranjevanjem in posredovanjem informacij in publikacij, vključno z založbami, knjigarnami, informacijskimi centri, dokumentacijami v podjetjih in kulturnih ustanovah. Visoka stopnja izbirnosti zagotavlja možnost prilagajanja tem različnim potrebam.
Nenazadnje pa je program namenjen tudi tistim, ki jih v nadaljevanju študija zanima razvoj in raziskovanje na področju informacijske znanosti, bibliotekarstva oz. založništva. Temeljni cilj študijskega programa je usposobiti kandidate za organizacijo informacij v različnih okoljih. Smer informacijska znanost jih posebej usposobi za organizacijo informacij v gospodarstvu in negospodarstvu, smer
bibliotekarstvo za najzahtevnejše strokovno in vodstveno delo v knjižnicah, smer založništvo pa za najzahtevnejša strokovna opravila v knjižnozaložniških in drugih medijskih hišah, ter v gospodarskih, vladnih in nevladnih organizacijah, v katerih poteka založniška dejavnost.

Predmetno-specifične kompetence:

  • Usposobljenost za vodenje ustanov ali njihovih delov, ki se ukvarjajo z zbiranjem, shranjevanjem in posredovanjem informacij (npr. informacijski centri, oddelki za dokumentacijo).
  • Usposobljenost za promoviranje in razširjanje vpliva ustanov, ki se ukvarjajo z zbiranjem, shranjevanjem in posredovanjem informacij.
  • Usposobljenost za kritično uporabo novosti v teoriji in praksi svojega strokovnega in delovnega področja.
  • Usposobljenost za samostojno raziskovanje in objavljanje raziskovalnih rezultatov ter usposobljenost za skupinsko raziskovalno in razvojno delo.
  • Ustvarjalnost in izvirnost pri rutinskem in razvojnem delu ter raziskovanju na svojem področju.
  • Zavedanje pomena in vloge informacij v konkretni ustanovi in sodobni družbi nasploh.
     

 

Ocenjevanje in zaključevanje:
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za napredovanje v drugi letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Delovne naloge bibliotekarja obsegajo izposojo, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje in obnavljanje knjižnega in neknjižnega gradiva, medknjižnično izposojo in njeno nadziranje. Bralcem svetuje o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani.

Kaj delavec običajno dela

Bibliotekar opravlja različna dela glede na delovno mesto, ki ga v knjižnici zaseda. Opis delovnih nalog bibliotekarja obsega izposojo, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje in obnavljanje knjižnega in neknjižnega gradiva, medknjižnično izposojo in njeno nadziranje. Bralcem svetuje o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani. Klasificira, strokovno obdela in vnaša gradiva v različne informacijske mreže, kot so COBISS, OPAC in COBIB. Opravlja in pospešuje dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo za uporabnike knjižničnega gradiva in se pri tem medsebojno povezuje z drugimi knjižnicami in drugimi bibliotekarji. Bibliotekar poskrbi za ureditev bibliografije v knjižnici, za vsa pomožna kazala in njihov pomen. V tem smislu skrbi za to, da je gradivo glede na univerzalno decimalno klasifikacijo razporejeno po policah, omarah in na mizah. Na ta način poskrbi, da je knjižnično gradivo dostopno najširšemu krogu bralcev, ki ga lahko nemoteno uporablja.

Delo bibliotekarja v knjižnicah, kjer je pod okriljem ene knjižnice združenih več enot, obsega tudi sprejem dnevnega in tedenskega časopisja. Pri tem je njegova naloga, da časopisje in revije razporedi tako, da vsaka enota dobi točno določeno število izvodov. Njegovo delo je tudi odpravljanje možnih poškodb knjižnega gradiva in drugega informacijskega gradiva. Pri tem uporablja postopke za zaščito, konzerviranje in restavriranje gradiv. Bibliotekar lahko vodi knjižnico kot ustanovo ali pa vodi posamezne knjižnične oddelke, kot je leposlovni ali mladinski oddelek. Organizira tudi spremljajoče prireditve, kot so literarni večeri in ure pravljic za otroke. Njegovo delo je tudi izdajanje katalogov, bibliografij in drugih knjižničarskih strokovnih publikacij, s katerimi predstavljajo knjižnično gradivo in knjižničarsko stroko.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti magistrsko delo in ga zagovarjati.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca: