Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) je enotni sistem kvalifikacij v Republiki Sloveniji za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. 

Namen SOK je doseči transparentnost in prepoznavnost kvalifikacij v Sloveniji in EU, njegovi temeljni cilji pa so: podpreti vseživljenjsko učenje; povezati in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij; ter izboljšati preglednost, dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo. 

SOK je komunikacijsko ogrodje z manjšim reformnim dometom. Izhodišči za razvrščanje kvalifikacij v SOK sta bili resorna zakonodaja in Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS).

Sestavine slovenskega ogrodja kvalifikacij so:

  • opisniki ravni: opisanih na desetih ravneh in v treh kategorijah (znanje, spretnosti, kompetence);
  • ogrodje kvalifikacij: tabelarična predstavitev vrst in tipov kvalifikacij na desetih kvalifikacijskih ravneh;
  • metodologija opisovanja in umeščanja kvalifikacij;
  • register kvalifikacij SOK.

Temeljna vloga slovenskega in drugih nacionalnih ogrodji kvalifikacij je, da pojasnijo horizontalne in vertikalne relacije med različnimi tipi kvalifikacij, certifikati in spričevali/diplomami. Sestavljena so iz opisnikov ravni, pri čemer vsak opisnik ravni pojasnjujejo učni izidi. Učni izidi so tako osrednji temelj, termin, koncept in meter nacionalnih ogrodij kvalifikacij, od katerih je odvisna uspešnost in transparentnost nacionalnih ogrodij in implementacija evropskega ogrodja kvalifikacij v državah EU. Učni izidi naj bi preko nacionalnih ogrodji kvalifikacij omogočali: primerljivost in transparentnost kvalifikacijskih sistemov, vseživljenjsko učenje, priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja, zagotavljanje kakovosti ter boljšo povezanost med izobraževanjem in trgom dela.

Zgodovinski kontekst

Zgodovinsko gledano, v Sloveniji že poznamo določene elemente klasifikacijskega sistema. Začetki klasifikacijskega sistema, ki so povezali izobraževalni sistem s trgom dela, segajo v leto 1980, ko je Socialistična federativna republika Jugoslavija sprejela Družbeni dogovor o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe. Le-ta je vseboval 8-stopenjsko lestvico (z 10 kategorijami), ki je še danes v rabi v nekaterih kolektivnih pogodbah in kadrovskih predpisih. Poleg družbenega dogovora so v uporabi tudi druge klasifikacije in šifranti za razvrščanje dosežene izobrazbe prebivalstva ter za razvrščanje izobraževalnih programov in šol.

Leta 2006 je RS sprejela uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS). KLASIUS je nastal zato, da bi zamenjal zastarele klasifikacije in poenotil uradne evidence, ki vsebujejo podatke o ravneh, vrsti in področju izobraževanja, in sicer za potrebe evidentiranja in analiziranja ter izkazovanja statistično-analitičnih podatkov in ne za potrebe slovenskega ogrodja kvalifikacij.

Leta 2005 je v Sloveniji potekala nacionalna razprava o evropskem ogrodju kvalifikacij (EOK), ki je bila namenjena predvsem pridobivanju informacij o EOK in stanju na področju SOK. Od leta 2006 dalje so se zvrstile tudi druge konference, povezane s slovenskim in evropskim ogrodjem kvalifikacij. Na tej podlagi je bil v Sloveniji dosežen konsenz med ministrstvi (Ministrstvom za šolstvo in šport, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve) in socialnimi partnerji o tem, da se vzpostavi slovensko ogrodje kvalifikacij. Slovensko ogrodje kvalifikacij naj bi tako bilo orodje za razvrstitev kvalifikacij glede na niz meril za dosežene posamezne ravni učenja.

Od leta 2010 dalje, ko se je pričelo intenzivno delo na ogrodju kvalifikacij, smo najprej oblikovali predlog slovenskega ogrodja kvalifikacij (2011) ter kasneje slovensko ogrodje kvalifikacij tudi umestili v evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij (20132014). 

Center RS za poklicno izobraževanje,
Kajuhova 32U, Ljubljana

Prijava na E-novice