Ime kvalifikacije | Magister socialnega dela/magistrica socialnega dela s področja duševnega zdravja v skupnostiOdstrani iz primerjalnika [1] |
---|---|
Tip kvalifikacije | Diploma druge stopnje |
Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Magistrsko izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
1 leto
|
Kreditne točke | 60 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
Zaključen:
|
ISCED področje |
Zdravstvo in socialna varnost
|
ISCED podpodročje | |
Raven kvalifikacije |
SOK 8 |
- kritično presojo sodobnih teorij in obstoječih praks duševnega zdravja v skupnosti,
- avtonomno strokovno skupnostno delo z ljudmi s težavami v duševnem zdravju,
- kritično ovrednotenje obstoječe službe duševnega zdravja v skupnosti,
- načrtovanje in izpeljavo praktičnega inovativnega projekta na podlagi evalvacije potreb,
- razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo različnih metod kvalitativnega raziskovanja,
- raziskovanje skupaj z uporabniki in drugimi akterji,
- razumevanje spolnih in kulturnih vprašanj v kontekstu duševnega zdravja in antidiskriminacijskih načel,
- prepoznavanje in refleksijo svojih predsodkov,
- refleksijo izkušenj ob praktičnem delu ter integracijo teorije in prakse,
- vnašanje novih znanj v obstoječe time,
- uporabo relevantnih domačih in mednarodnih virov,
- napisati znanstveno besedilo,
- mednarodno znanstveno in praktično sodelovanje,
- poznavanje socialnopolitičnih dimenzij duševnega zdravja v skupnosti, pravnih vidikov in možnosti za razvoj,
- poznavanje novih oblik socialnih služb in storitev pri nas in v tujini in socialnopolitičnih in ekonomskih procesov, ki jih spremljajo,
- poznavanje značilnosti in posebnosti vidnejših sistemov zagotavljanja socialnovarstvenih storitev v evropskih državah,
- poznavanje delovanja institucij duševnega zdravja,
- poznavanje procesov etiketiranja,
- organiziranje podpore v skupnosti po odpustu iz institucije (posebnih socialnih zavodov, bolnišnic itn.),
- poznavanje konceptov in metode individualnega načrtovanja, izdelavo individualnega načrta in prevzem ustreznih vlog pri njegovem uresničevanju,
- poznavanje zakonodaje na področju duševnega zdravja in metod zagovorništva,
- obvladanje spretnosti zagovorniške prakse,
- ocenjevanje tveganja in imajo spretnosti za sistematično in poglobljeno analizo tvegane situacije,
- interdisciplinarno povezovanje različnih strokovnjakov in timsko delo z namenom skupnega iskanja ustreznih rešitev,
- kritično analizo obstoječih praks pri ravnanju z zgodbami uporabnikov,
- opis situacije, izpeljavo in zapis pogovora ter vodenje dokumentacije po načelih dobre prakse,
- razumevanje problematike duševnega zdravja s stališča doživljanja,
- razumevanje psihoanalitične teorije in povezanosti med duševnimi in družbenimi procesi,
- razumevanje procesov in mehanizmov dogajanja v skupini ter zna to vednost uporabiti pri vodenju skupin,
- poznavanje načinov in dinamike preventive,
- evalvirati službe in storitve glede na antidiskriminacijska načela, narediti akcijski načrt na podlagi evalvacije in vpeljati občutljivejšo prakso.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študijski program za študente, ki izpolnjujejo pogoje za ustrezen dodiplomski program (240 KT), traja eno leto. Študenti, ki v dodiplomskih programih zberejo manj točk oz. nimajo končanega ustreznega študijskega programa, morajo zbrati dodatne kreditne točke s programom strokovnega izpopolnjevanja.
Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)
Opravljeni vsi izpiti študijskega programa (30 KT), opravljen praktikum (10 KT) in opravljena magistrska naloga z uspešnim zagovorom (20 KT).
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo
URL