Ime kvalifikacije | Magister varstva naravne dediščine/magistrica varstva naravne dediščineDodaj v primerjalnik [1] |
---|---|
Tip kvalifikacije | Diploma druge stopnje |
Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Magistrsko izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
2 leti
|
Kreditne točke | 120 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
|
ISCED področje |
Naravoslovje, matematika in statistika
|
ISCED podpodročje | |
Raven kvalifikacije |
SOK 8 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
(splošne kompetence)
- razviti poglobljena temeljna znanja, potrebna za morebitno nadaljevanje doktorskega študija na področjih upravljanja z obnovljivimi viri, ohranjanjem narave in naravne dediščine,
- razviti sposobnost interdisciplinarnega in skupinskega dela ter povezovanja teoretičnih spoznanj s prakso varovanja naravne dediščine,
- razviti sposobnost povezovanja različnih znanj, ki jih zmorejo uporabiti na različnih ravneh in v družbenoekonomskih situacijah pri delovanju v zavarovanih območjih,
- razvijati samostojnost, kritičnost, profesionalnost in etični odnos do strokovnega in raziskovalnega dela ter do narave in naravne dediščine,
(predmetno specifične kompetence)
- razviti znanja in veščine s področij ohranjanja narave, varstva naravne dediščine, ki omogočajo zaposlitev na vodilnih mestih v teh panogah kot tudi na izobraževalnem in raziskovalnem področju,
- vnesti ekosistemski princip in interdisciplinarnost v tehnološke osnove pridelave hrane, surovin ter v varstvo naravne dediščine in upravljanje s prostorom ter tako povezati naravno okolje, agroekosisteme, socioekonomske in filozofske vidike trajnostne izrabe narave in prostora ter posebej zavarovanih predelov in vrednih krajin,
- razumeti vidike nežive ter botanične in zoološke vidike žive naravne dediščine,
- spoznati osnove varstva kulturne dediščine,
- razumeti krajinskoekološka načela in obvladovati monitoring ter metode varstva in upravljanja z naravno dediščino,
- presoditi upravičenost posegov v okolje in naravo s strani človeka,
- spoznati metode in tehnike spremljanja stanja okolja ter jih uporabiti pri evalvaciji ukrepov za zmanjšanje škodljivih antropogenih vplivov v zavarovanih predelih,
- oblikovati nove, učinkovitejše ukrepe za varovanje obnovljivih virov in predvidevati učinkovitost teh ukrepov,
- spoznati domačo, evropsko in mednarodno okoljsko, prostorsko in naravovarstveno zakonodajo, aktivnosti in ukrepe, ki so povezani z njo,
- celostno načrtovati čim bolj idealno ravnotežje med človekovimi aktivnostmi in ohranjeno ter zavarovano naravo,
- naučiti diplomante komunikacije in iskanja informacij s z različnimi orodji in preko različnih virov in jih vzgojiti v duhu potrebe po stalnem izpopolnjevanju in izobraževanju.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študenti morajo imeti za vpis v 2. letnik opravljene vse izpite iz prvega semestra, en metodološki izpit, vse vaje in doseženih 48 KT po ECTS.
Doktorski študijski program tretje stopnje (SOK: raven 10)
Pogoj za dokončanje študija je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene obveznosti.