Ime kvalifikacije Magister strateškega komuniciranja/magistrica strateškega komuniciranjaDodaj v primerjalnik [1]
Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja
2 leti
Kreditne točke 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji
  • Zaključen študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij in doseženih najmanj 180 kreditnih točk po ECTS (po bolonjskem sistemu) ali
  • zaključen študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij (pred bolonjskim sistemom) ali
  • zaključen študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti določi Komisija za študijske in študentske zadeve glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 18 kreditnih točk.
ISCED področje ISCED področje
Poslovne in upravne vede, pravo
ISCED podpodročje isced podpodročje marketing in oglaševanje
Raven kvalifikacije

SOK 8
EOK 7
Druga stopnja

Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • kompleksne analize kulturnih in družbenih procesov, 
  • oblikovanja kompleksnih in izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov,
  • identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize ter možnih rešitev,
  • doseganja strokovne odličnosti na podlagi visoke ravni avtonomnosti, (samo)kritičnosti, (samo)refleksivnosti in (samo)evalviranja,
  • strateške usmerjenosti, tj. zmožnost anticipacije dogodkov, zmožnost ponujanja rešitev za izboljšanje stanja, 
  • ustvarjanja novega znanja, ki pomeni relevanten prispevek k razvoju znanosti,
  • etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela nediskriminatornosti in multikulturnosti,
  • razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti za komuniciranje na različnih ravneh v medkulturnem okolju,
  • inovativne uporabe in kombiniranja raziskovalnih empiričnih metod,
  • kompleksnega sistemskega pogleda na družbo in interdisciplinarnega pristopa,
  • predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki,
  • uporabe kompleksnejših oblik znanja v praksi,
  • vzpostavljanja in vzdrževanja kooperativnih odnosov za delo v skupini in z drugimi uporabniki in skupinami (lokalna skupnost, organizacije javne uprave, gospodarstvo, nevladne organizacije) ter strpnega dialoga,
(predmetnospecifične kompetence)
  • razumevanja vloge in funkcij komunikacije za ohranjanje in razvoj medsebojnih odnosov, še posebno za razvoj kulture dialoga,
  • obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela na področju strateškega komuniciranja,
  • reševanja raziskovalnih problemov na področju strateškega komuniciranja,
  • razvoja veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju strateškega komuniciranja,
  • poznavanja zgodovine odnosov z javnostmi in njihove umestitve v kontekst politike, gospodarstva,
  • oblikovanja strategije komuniciranja z javnostmi, primerne specifičnemu problemu,
  • uporabe in kombiniranja znanj in veščin z različnih disciplinarnih področij z namenom doseganja integralnega pristopa v medijski produkciji,
  • komuniciranja v različnih kulturnih okoljih,
  • samoizražanja in prezentacije svojih stališč in idej skozi različne medijske žanre,
  • poznavanja interpretativnih pristopov, ki pojasnjujejo komunikacijska dejanja (enosmerni, večsmerni, konstruktivistični model komunikacije),
  • samostojnega prepoznavanja in smiselne aplikacije različnih pragmalingvističnih konceptov (konverzacijske maksime, vljudnost, deiktičnost), ki se pojavljajo v zasebnem in javnem komuniciranju,
  • razumevanja, zakaj identiteta posameznikov – podobno kot sam kontekst – ni vnaprej dana, ampak je aktivno formirana skozi govor oziroma skozi sam proces komuniciranja,
  • poznavanja in razumevanja mehanizmov ideološke interpelacije in subjektivacije in je zmožen analizirati procese, v katerih pride do posameznikovega umeščanja v tej ali oni identiteti, 
  • razumevanja, analize in razčlembe vplivanjske in prepričevalne razsežnosti, ki jo izvajajo institucije in posamezniki v okviru vsakdanje komunikacije,
  • poznavanja ustroja medijskega področja in razumevanja medijskih fenomenov in njihove povezanosti s strukturo in razvojem družb, 
  • kompleksne analize medijskih vsebin in tehnik, 
  • razumevanja, obvladovanja in povezovanja kompleksnih medijskih informacij,
  • razumevanja poslanstva medijev v sodobni demokratični družbi,
  • razumevanja vloge javnih medijskih diskurzov v polju konstitucije identitete.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

 

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Samostojni visokošolski zavod, Fakulteta za medije

URL