Ime kvalifikacije Magister profesor razrednega pouka/magistrica profesorica razrednega poukaDodaj v primerjalnik [1]
Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja
1 leto
Kreditne točke 60 kreditnih točk
Vstopni pogoji

V podiplomski magistrski študijski program 2. stopnje Razredni pouk se lahko vpiše, kdor je končal:

  • študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 240 ECTS, z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), program smeri Razredni pouk; 
  • študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 240 ECTS, z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; 
  • študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 240 ECTS, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz predmetov temeljnega pedagoškega študija ter predmetov oziroma področij poučevanja na razredni stopnji: slovenščina, matematika, družboslovje, naravoslovje, glasbena, likovna in športna vzgoja;
  • študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 180 ECTS, s področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), program smeri Predšolska vzgoja, in uspešno zajključil dodatni letnik, ki je sestavni del tega študijskega programa in tako zbral manjkajočih 60 ECTS;
  • študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 180 ECTS, z ustreznih strokovnih področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora pred vpisom uspešno zaključiti tudi dodatni letnik programa, ki je sestavni del tega študijskega programa in tako zbrati manjkajočih 60 ECTS;
  • študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 180 ECTS, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz predmetov temeljnega pedagoškega študija ter predmetov oziroma področij poučevanja na razredni stopnji: slovenščina, matematika, družboslovje, naravoslovje, glasbena, likovna in športna vzgoja; kandidat mora pred vpisom uspešno zaključiti tudi dodatni letnik programa, ki je sestavni del tega študijskega programa in tako zbrati manjkajočih 60 ECTS;
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), program smeri Predšolska vzgoja, in uspešno zaključil dodatni letnik, ki je sestavni del tega študijskega programa;
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Kandidat mora pred vpisom uspešno zaključiti tudi dodatni letnik programa, ki je sestavni del tega študijskega programa;
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz predmetov temeljnega pedagoškega študija ter predmetov oziroma področij poučevanja na razredni stopnji: slovenščina, matematika, družboslovje, naravoslovje, glasbena, likovna in športna vzgoja. Kandidat mora pred vpisom uspešno zaključiti tudi dodatni letnik programa, ki je sestavni del tega študijskega programa;
  • enakovredno izobraževanje v tujini.
ISCED področje ISCED področje
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje izobraževanje učiteljev brez predmetne specializacije
Raven kvalifikacije

SOK 8
EOK 7
Druga stopnja

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

  • Komunikacija in odnosi
    • učinkovito komuniciranje z otroki, učenci, dijaki in drugimi udeleženci izobraževanja (v nadaljevanju: učenci), razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi, 
    • razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti učencev,
    • razvijanje socialnih veščin učencev,
    • oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in ponuja samostojnost in odgovornost,
    • oblikovanje jasnih pravil povezanih s potekom pouka in izvajanjem učnega procesa, organizacijo dela v razredu in za razred in učinkovito vodenje in usklajevanje oddelčnega učiteljskega zbora,
    • poznavanje in uporaba ustreznih strategij za spodbujanje takega vedenja, kjer je jasno razvidna ničelna toleranca do nasilja, kjer se konflikti rešujejo z mediacijo in je zaščitena integriteta vseh sodelujočih v procesu,
    • izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju učenčevega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin,
    • zavedanje etičnih razsežnosti svojega delovanja ter upoštevanje le-teh,
    • e-kompetence,
    • didaktično znanje in interpretacijske zmožnosti za poučevanje in raziskovanje v večpredstavnostnih učnih okoljih, vključno s smiselno in učinkovito uporabo IKT v učnem procesu ter razumevanjem vpliva medijskih tehnologij na predmetnih področjih poučevanja.

 

  • Učinkovito poučevanje in vzgajanje
    • obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
    • upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja,
    • individualizacija in diferenciacija vzgojno-izobraževalnega dela,
    • vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost učencev in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje,
    • razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja,
    • uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih, 
    • prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnjaki, prilagajanje dela njihovim posebnostim,
    • ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka učencev v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije.

 

  • Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi)
    • z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
    • s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
    • vzpostavljanje partnerskega sodelovanja z drugimi šolami, inštitucijami v šolskem okolju ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni.

 

  • Usposobljenost za profesionalni razvoj
    • sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
    • izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
    • usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.

 

  • Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob
    • dobrem poznavanju svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole,
    • uspešno načrtovanje in upravljanje časa,
    • obvladovanje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa,
    • učinkovito vodenje učencev,
    • sposobnost za timsko delo in učinkovito reševanje problemov.

 

Predmetno-specifične kompetence:

  • Sposobnost kreirati prilagoditve in pomoč, ki jo potrebujejo otroci s posebnimi potrebami v procesu vzgoje in izobraževanja,
  • zavedanje pomena raziskovanja kot orodja za profesionalni razvoj pedagoškega delavca in inoviranje prakse,
  • kompetence samostojnega raziskovalnega dela,
  • sposobnost sintetične predstavitve raziskovalnih problemov,
  • sposobnost smiselnega in učinkovitega oblikovanja ustrezne priprave na izbrano temo, izvedbe in evalvacije le-teh,
  • sposobnost razvijanja reflektivnega pristopa pri vzgojno-izobraževalnem delu.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Študijski program ne predvideva pogojev za napredovanje, saj obsega le 1 letnik.

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Uspešno opravljene študijske obveznosti in uspešen zagovor magistrskega dela.

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

URL

https://www.pef.upr.si/izobrazevanje/podiplomski_studij_2%20_stopnje/razredni_pouk/ [2]