Ime kvalifikacije Magister profesor matematike/magistrica profesorica matematikeOdstrani iz primerjalnika [1]
Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja
2 leti
Kreditne točke 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji
  • Zaključen univerzitetni študijski program 1. stopnje s področja matematike ali
  • zaključen drugi študijski program 1. stopnje s področja matematike, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti obsegajo 26 ECTS, kandidat pa jih pridobi z opravljanjem diferencialnih izpitovali
  • zaključen dvopredmetni pedagoški študijski program 1. stopnje s področja matematike, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti obsegajo 26 ECTS, kandidat pa jih pridobi z opravljanjem diferencialnih izpitov.
ISCED področje ISCED področje
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
Raven kvalifikacije

SOK 8
EOK 7
Druga stopnja

Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • učinkovito komunikacijo z učenci v slovenskem jeziku in vodenje razreda (tudi kot razrednik),
  • razvijanje socialnih veščin pri učencih, razumevanje in obvladovanje osnovnih postopkov in načel svetovalnega pogovora in dela z učenci,
  • oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, spoštujejo različnost in spodbujajo medkulturni dialog,
  • (so)oblikovanje jasnih pravil za disciplino in vedenje v razredu ter uporabo ustreznih strategij za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti,
  • povezovanje in usklajevanje ciljev, vsebin, učnih oblik in metod ob upoštevanju sodobnih pedagoških, psiholoških in didaktičnih spoznanj (npr. teorij učenja),
  • upoštevanje razvojnih značilnosti in individualnih posebnosti učencev ter zakonitosti in dejavnikov uspešnega učenja: prilagajanje pouka individualnim posebnostim učencev v predznanju, interesih, stilih in zmožnostih za učenje,
  • uporabo poučevalnih pristopov, ki spodbujajo aktivno soudeležbo in odgovornost učencev pri izgradnji znanja,
  • ustvarjalno in kritično mišljenje in spodbujanje le tega pri učencih,
  • uporabo učinkovitih načinov za spodbujanje motivacije in razvijanje strategij samostojnega učenja pri učencih (učenje učenja),
  • vključevanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v pouk in razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
  • obvladovanje in smiselno uporabo različnih načinov ugotavljanja znanja in dosežkov ter spremljanja napredka učencev, tako na področju znanja kot strategij učenja in socialnih veščin,
  • učinkovito komunikacijo z učitelji in drugimi delavci šole ter s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
  • kreativno in avtonomno delovanje,
  • tvorno sodelovanje v raziskovalno-razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela,
  • poznavanje temeljne šolske zakonodaje,
  • načrtovanje, spremljanje, vrednotenje in usmerjanje lastnega profesionalnega razvoja v procesu vseživljenjskega učenja,
  • interdisciplinarno povezovanje kurikularnih ciljev in vsebin,
(predmetnospecifične kompetence)
  • profesionalno obvladovanje učnih načrtov, vsebin in konceptov osnovnošolske in srednješolske matematike za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost),
  • oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka ter vrednotenje znanja pri pouku matematike za uravnotežen razvoj matematičnih znanj pri učencih (konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj),
  • suvereno vrednotenje, izbiro in uporabo obstoječih učnih gradiv, didaktičnih pripomočkov in IKT pri pouku matematike (grafična računala, matematični programi, interaktivna tabla, internet …),
  • ustrezno strokovno opismenjevanje učencev v matematičnem jeziku,
  • vključevanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov tudi v pouk matematike v srednji šoli,
  • suvereno obvladovanje specifičnih organizacijskih oblik pouka matematike: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov (matematika, logika, razvedrilna matematika), mentorstvo pri raziskovalnih nalogah,
  • medpredmetno načrtovanje in izvajanje pouka skupaj z učitelji drugih predmetov,
  • suvereno soočanje s sodobnimi didaktičnimi spoznanji in z vključevanjem aktualnih pristopov k učenju (npr. kombinirano izobraževanje): kritično in premišljeno vključevanje novosti v učno prakso.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih najmanj 40 ECTS. Med opravljenimi predmeti morajo biti predmeti Diferencialne enačbe, Didaktika osnovnošolske matematike in Praktično usposabljanje za poučevanje matematike I.

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje matematiko

URL

http://www.fnm.um.si/index.php?option=com_content&view=article&id=401&Itemid=34&lang=sl [2]