Ime kvalifikacije | Magister profesor inkluzivne pedagogike/magistrica profesorica inkluzivne pedagogikeDodaj v primerjalnik [1] |
---|---|
Tip kvalifikacije | Diploma druge stopnje |
Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Magistrsko izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
2 leti
|
Kreditne točke | 120 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
V študijski program Inkluzivna pedagogika se lahko vpišejo kandidatke in kandidati, ki so zaključili enega izmed spodaj navedenih študijskih programov:
Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidatke in kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidatke in kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v študijski program morajo opraviti . |
ISCED področje |
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
|
ISCED podpodročje | |
Raven kvalifikacije |
SOK 8 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
Generične (splošne) kompetence:
- poznavanje in uporaba ustreznih metod raziskovanja in razvoja lastne prakse;
- sposobnost prevzeti odgovornost za lasten poklicni razvoj in učenje z evalvacijo in refleksijo lastnega dela (izkustveno učenje, refleksija,...);
- vodstvene in organizacijske zmožnosti;
- vzpostavljanje partnerskega odnosa z uporabniki in drugimi skupinami;
- zmožnost raziskovanja in prenašanja spoznanj v prakso;
- razvijanje novega znanja in razumevanja področja;
- delovanje v skladu z etičnimi normami in poklicnim kodeksom;
- zmožnost sodelovanja v interdisciplinarnem timu in komuniciranja z vsemi strokovnimi delavci, vključenimi v delovnem procesu;
- reflektiranje in evalvacija obstoječe delovne prakse ter prepoznavanje neizkoriščenih možnosti za dvig njene kakovosti;
- razvijanje višjih kognitivnih veščin, povezanih z ustvarjanjem novega znanja.
Predmetno-specifične kompetence:
- zmožnost sodelovalnega (kolaborativnega) in etičnega reševanja problemov na področju inkluzivne pedagogike;
- zmožnost zavzemanja, spreminjanja in prilagajanja lastne prakse zahtevam in razvoju inkluzivne pedagogike;
- zmožnost reflektiranja vrednot, ki ustrezajo inkluzivno naravnanim praksam in pravicam uporabnikov;
- razvoj znanja, razumevanja in refleksije procesov inkluzije, segregacije, stigmatizacije, marginalizacije ter pogojev uvajanja in izvajanja inkluzivnih praks;
- zmožnost uporabiti spoznanja sodobnega raziskovanja za razumevanje multikulturnih, nediskriminatornih in inkluzivnih politik, kultur in praks;
- sposobnost razumevanja in raziskovanja strukture, dinamike in kulture različnih vzgojno-izobraževalnih institucij z namenom zagotavljanja višje kakovosti strokovnega dela;
- poznavanje in razumevanje organizacijskih razmerij, uvajanja sprememb in učenja v vzgoji in izobraževanju za koordinirano vodenje pedagoškega inkluzivnega delovanja na nivoju individualnega in skupinskega dela, ter na ravni posamezne institucije in medinstitucionalnega povezovanja;
- sposobnost empatičnega razumevanja otrok, mladostnikov, staršev in sodelavcev ter oblikovanja takšnih procesov sodelovanja in komunikacij, ki pripomorejo razvoju posameznikov;
- sposobnost razumevanja individualnega življenjskega položaja, socialnega konteksta, ovir, motenj/težav ter spretnosti, virov in moči posameznikov z namenom oblikovanja prilagoditev in sistemov podpor;
- razvoj učinkovitih strategij dela z učenci in skupinami s težavami v socialnem vključevanju in/ali učnem napredovanju;
- uporaba in razvoj takšnih prilagoditev in postopkov, ki so zavezani potrebam posameznika in skupin ter principom partnerskega vključevanja otrok, mladostnikov, staršev in timskega dela;
- razvoj in evalvacija individualnih in skupinskih oblik pomoči, prilagoditev in drugih inkluzivnih intervencij.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Splošen pogoj za napredovanje iz nižjega letnika v višji letnik je pridobitev najmanj 54 ECTS. Manjkajoče ECTS iz predhodnega letnika mora študent/-ka opraviti v naslednjem letniku. Če študent/-ka ne doseže predpisanih 54 ECTS, se – ob upoštevanju meril in postopkov, ki jih določa 153. člen Statuta UL – lahko izjemoma vpiše v višji letnik.
Študent/-ka lahko ponavlja letnik, če opravi vsaj 50 % vseh zahtevanih obveznosti.
Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)
Za dokončanje študija mora kandidat/ka zbrati vse predvidene kreditne točke iz vseh delov programa. Pri tem se lahko upoštevajo tudi kreditne točke, pridobljene na drugih visokošolskih zavodih doma in v tujini (mobilnost) oziroma dosežene na podlagi priznanega znanja in spretnosti, če so bile dosežene v skladu z zakonom, statutom UL in pravili PeF ter bile potrjene na organih fakultete.