Magister mikrobiologije/magistrica mikrobiologije

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

(splošne kompetence)

• obvladanja komunikacijskih spretnosti (pisnih in verbalnih),
• uporabe sodobnih informacijskih virov,
• timskega dela,
• kritične ocene hipotez, jih izraziti in preveriti v laboratoriju,
• učinkovite organizacije svojega časa,
• zavedanja pomena odgovornega obnašanja na delovnem mestu,
• dela znotraj heterogenih skupin,

(predmetnospecifične kompetence)

• razumevanja pomena mikrobiologije, pozitivnih in negativnih vplivov mikrobov v ekologiji, mikrobni biotehnologiji in medicinsko sanitarni mikrobiologiji,
• razumevanja organizacije in delovanja strukturnih komponent mikrobne celice in virusa,
• razumevanja poteka bioloških procesov pri mikroorganizmih (metabolizma, transporta, celičnega cikla, signaliziranja, odzivov na stresne dejavnike okolja, uravnavanja izrašanja genov, proteinov in uravnavanja encimskih aktivnosti na molekularni ravni),
• razumevanja ekoloških procesov, kjer sodelujejo mikrobi,
• samostojnega in kritičnega vrednotenja strokovne in znanstvene literature na različnih področjih mikrobiologije,
• poznavanja principov znanstvenega dela,
• samostojnega zasnovanja mikrobioloških eksperimentov,
• reševanja kompleksnejših vprašanj s področja molekularne mikrobiologije (npr. kvantifikacija ekspresije genov, mutageneza, vrednotenje regulatornih regij z bioinformacijskimi orodji) s pomočjo eksperimentalnega pristopa in informacijskih virov,
• poznavanja teoretičnih in praktičnih osnov ključnih metodologij, ki se uporabljajo v mikrobni biokemiji,
• razumevanja osnov modeliranja in izvedbe enostavnejših simulacij,
• vodenja dnevnika raziskovalnega dela, priprave laboratorijskega poročila in zaključnega poročila in tudi ustnega poročanja o svojem delu,
• poznavanja poglobljenega znanja dobre laboratorijske prakse,
• poiskati pomembne informacije ter o njih poročati v pisni in ustni obliki,
• poznavanja fizikalno kemijskih lastnosti različnih ekosistemov in vloge mikroorganizmov v različnih ekosistemih (tla, voda, sedimenti prebavila) na poglobljeni ravni,
• poznavanja glavnih biogeokemijskih procesov in vplivov mikroba na kroženje snovi in globalne spremembe na Zemlji,
• obvladanja znanja o razširjenosti, aktivnosti in pomenu talnih mikroorganizmov za ohranjanje kvalitete tal,
• sledenja in uravnavanja biogenih procesov v tleh,
• obvladanja znanj o razširjenosti, aktivnosti, interakcijah in pomenu mikroorganizmov v kopenskih, vodnih in morskih ekosistemih,
• ovrednotenja mikrobne onesnaženosti voda in se zaveda problematike izpustov GSO v okolje,
• poznavanja biološke evolucijske teorije in osnov populacijske genetike,
• poznavanja molekulske osnove variabilnosti živih bitij, molekularne filogenije in evolucije genov, genskih družin in genomov,
• uporabe klasičnih metod v mikrobni ekologiji: vzorčenja, spremljanja metabolnih aktivnosti mikroorganizmov, ugotavljanja števila in izolacije mikroorganizmov iz kompleksnih okoljskih vzorcev,
• poznavanja metod molekularne mikrobne ekologije kot so izolacija DNA iz okoljskih vzorcev, kloniranje, sekvenciranje, bioinformatski pristopi za filogenetsko uvrščanje in ugotavljanje pestrosti mikroorganizmov v različnih ekosistemih, spremljanje izražanja genov v okolju in v čistih kulturah, in sicer na poglobljeni ravni,
• poznavanja ključnih biotehnoloških procesov, poznavanja in uporabe biotehnološko pomembnih mikroorganizmov v agroživilstvu, farmaciji in naravovarstveni biotehnologiji,
• obvladanja osnovnega znanja ravnanja z opremo in napravami pri obvladovanju sodobnih biotehnoloških postopkov v industriji in naravovarstveni biotehnologiji,
• razumevanja načinov pridobivanja primarnih in sekundarnih metabolitov ter proizvodnje heterolognih bioloških učinkovin z mikroorganizmi,
• spremljanja mikrobioloških dogajanj na poti hrane od pridelave, predelave do potrošnika,
• sodelovanja pri reševanju okoljskih problemov z biotehnološkimi postopki,
• poznavanja etičnih dilem pri uporabi biotehnoloških postopkov,
• poznavanja različnih tehnologij in sistemov za pripravo protiteles v medicinski diagnostiki in terapiji,
• razumevanja in obvladovanja elementov varnosti v biotehnološki proizvodnji,
• poznavanja temeljnih načel in terminologije ekonomike in podjetništva,
• obvladanja osnovnih znanj iz anatomije, fiziologije in patofiziologije človeka s poudarkom na nalezljivih boleznih,
• poznavanja in razumevanja mehanizmov patogeneze, ki privedejo do viroz, bakterioz, mikoz in parazitoz in načinov širjenja teh infekcijskih bolezni na poglobljenem nivoju,
• razumevanja delovanja protimikrobnih sredstev in ukrepov za preprečevanje okužb s patogenimi mikrobi,
• poznavanja laboratorijske diagnostike v medicinski bakteriologiji, mikologiji, parazitologiji, virologiji,
• poznavanja pojavljanja, gibanja in porazdelitve bolezni v populaciji,
• obvladanja znanj o oblikah in načinih izvedbe epidemioloških raziskav ter o epidemiološki statistiki,
• poznavanja sanitarnih vidikov mikrobiologije in njenega pomena za kakovost življenja,
• poznavanja principov varnega dela v kliničnih in sanitarnih laboratorijih,
• poznavanja principov HACCP‐a, nadzora nad zagotavljanjem kakovostnega in varnega dela v prehrambenih obratih in laboratorijih,
• poznavanja problemov z GSO.