Ime kvalifikacije Magister medijskih umetnosti in praks/magistrica medijskih umetnosti in praksDodaj v primerjalnik [1]
Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja
2 leti
Kreditne točke 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji
  • Zaključen študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 ETCS.
  • Uspešno opravljen preizkus umetniške nadarjenosti (portfelj z motivacijskim pismom in razgovor). Opravljeni preizkus velja samo za tekoče študijsko leto.

Diplomanti, ki so opravili visokošolski strokovni program po zakonu o visokem šolstvu od leta 1994 do 2004 naslovijo prošnjo za vpis na študijsko komisijo Visoke šole za umetnost. Glede na usmeritev predhodnega študija lahko študijska komisija določi študentu dodatne študijske obveznosti. Obveznosti lahko študentje opravijo na študijskih programih prve stopnje, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov.

ISCED področje ISCED področje
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja
Raven kvalifikacije

SOK 8
EOK 7
Druga stopnja

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

  • Sposobnost kompetentno in avtonomno delovati v svetu sodobne umetnosti in kreativnih industrij; 
  • Sposobnost v praksi uporabljati teoretična in praktična znanja (kot samostojni avtorji projektov ali kot izvajalci posamičnih naprednih opravil oziroma faz dela, torej kot sodelavci in soustvarjalci v projektih); 
  • Sposobnost tako avtonomne praktične uporabe kot tudi distancirane refleksije pridobljenega znanja in razvitih veščin; 
  • Sposobnost samostojnega opredeljevanja produkcijskih in kreativnih problemov, iskanja novih poti do rešitev problemov, obvaldovanje metod inovativnega reševanja problemov, ter iskanja informacij v širokem naboru virov;
  • Sposobnost kompleksne zasnove, načrtovanja, izvedbe ter evalvacije in cikličnega izboljševanja produkcijskih in kreativnih projektov; sposobnost organizacije dela za njih izvedbo, sposobnost snovanja in izvedbe ter evalvacije predstavitvenih strategij ter iskanja mehanizmov za pridobivanje sredstev za izvedbo (sponzorstva, naročniki, razpisi, delovne štipendije) in za vključevanje projektov v širše predstavitvene manifestacije (natečaji, razstave, festivali, spletni portali in kacije...); 
  • Sposobnost napredne analize in interpretacije ter ustvarjalnega obdelovanja sodobne družbene stvarnosti ter kritične umestitve in distancirane ocene lastne produkcije in dogajanja znotraj raznolikih okolij umetnosti, družbe in tehnologij;
  • Sposobnost sodelovanja in skupinskega dela ter avtonomnega, proaktivnega učenja v online in kombiniranih komunikacijskih situacijah; 
  • Sposobnost zagovarjanja svoje izvedene ali zgolj zasnovane zamisli, koncepta ali gotovega projekta, tako pisno in ustno kot z uporabo vizualnih in drugih predstavitveno komunikacijskih sredstev;
  • Sposobnost avtonomno oceniti in proaktivno iskati primerne sodelavce za projekte; voditi in nositi odgovornost do projekta, sodelavcev in skupine, do naročnika, oz. gledalcev/obiskovalcev, končnih uporabnikov.

Predmetno-specifične kompetence:

  • Dobro poznavanje sodobnih digitalnih oziroma medijskih tehnologij in aplikacij ter njihovih rab v umetnostnih in siceršnjih kreativnih medijsko-produkcijskih okoljih; 
  • Poglobljeno razumevanje digitalnega sovpada tehnologij in rab ter poznavanje njihovih možnosti z vidika umetnostnih in siceršnjih kreativnih medijsko-produkcijskih praks;
  • Jasno prepoznavanje in kritično razumevanje ter avtonomna praktična raba posameznih značilnih pojavov v medijsko tehnizirani komunikaciji oziroma umetnostni in siceršnji kreativni produkciji; 
  • Kompleksno razumevanje komunikacijskih, tehničnih in kreativnih posebnosti v medijsko- produkcijskih okoljih, vezanih na sodobne digitalne medije, predvsem v polju umetnosti ter kreativnih industrij;
  • Poglobljeno poznavanje in sposobnost primerjalne presoje produkcijskih orodij s področja sodobnih digitalnih medijev v polju umetnosti, ter sposobnost izbora ustrezne kombinacije tehnologij in konceptov za določen umetniški oziroma ustvarjalni namen; 
  • Sposobnost za reševanje konkretnih kompleksnih medijsko-produkcijskih in vsebinsko-konceptualnih problemov ter realizacije zastavljenih projektov na področju animacije, filma, fotografije, novih medijev, sodobnih umetniških praks oziroma scenskih prostorov;
  • Sposobnost hkratnega komuniciranja in ustvarjanja z več izraznimi sredstvi in medijskimi tehnologijami (slika, zvok, beseda, telo in prostor, interaktivni in tradicionalni množični mediji), ter v interakciji med njimi;
  • Proaktivnost pri avtonomnem razvoju lastnih veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju novih medijev, ter njihovo reflektirano umeščanje v različna temeljna okolja področja: filmsko okolje, okolje kreativnih industrij in okolje sodobnih umetniških praks; 
  • Sposobnost prepoznavanja ter kritičnega vrednotenja filmskih in televizijskih produktov, še posebej v kontekstu dogitalnih oziroma novih medijev;
  • Artikulacija avtonomne kritične misli na in o področju svojega delovanja, utemeljena na poznavanju relevantnih teoretskih in kritiških diskurzov ter zgodovinopisja; 
  • Poznavanje razvojne logike interpretacij in teorije sodobne umetnosti na kompleksnem širšem teoretskem ozadju ter v kritičnem razmerju do družbeno prevladujočih diskurzov kreativnih industrij, kulturne ekonomije ipd.; 
  • Razumevanje nastanka, širjenja in prevlade posameznih teoretskih, kritiških in zgodovinskih diskurzov, še posebej v navezavi na področje lastnega delavanja; 
  • Sposobnost interpretacije, refleksije in vrednotenja posameznih umetnin, opusov ali časovnih izsekov zgodovine likovne, vizualne in digitalnih umetnosti ter iskanja paralel z drugimi umetnostmi.
  • Sposobnost avtonomne zasnove, načrtovanja, izvedbe in evalvacije raziskovalno-razvojnega akademskega (magistrskega) dela, v kompleksni povezavi treh gradnikov: diskurzivnega opredmetenja v pisni (magistrski) nalogi in učinkovite realizacije v resničnem produkcijskem okolju (magistrski projekt), ter prepričljive žive predstavitve in zagovora obeh (pred študijskimi kolegi in akademsko-strokovno komisijo).

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje po programu v višji letnik je omogočeno študentom, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:

Potrebni pogoji za prehod iz 1. v 2. letnik
Doseženih najmanj 42 ECTS točk
Pomembno: od tega obvezno v celoti opravljen Nosilni modul (Nm) in modul Pot razvoja.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če ni opravil vseh obveznosti določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, če ima za to upravičene razloge in si pridobi dovoljenje študijske komisije VŠU. Študijska komisija VŠU ob odobritvi določi tudi rok, do katerega mora študent opraviti manjkajoče obveznosti.

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Študent mora zaključiti vse module po programu v dveh letnikih študija, vključno z zadnjim modulom “Magistrsko delo”, ki je sestavljeno iz praktičnega projekta in pisne (teoretske) naloge. Delo zagovarja na zaključnem dogodku pred kolegi in strokovno komisijo. Skupno obsegajo te obveznosti 120 točk po sistemu ECTS.

Univerza v Novi Gorici, Akademija umetnosti

URL