magister kadrovskih in izobraževalnih sistemov/magistrica kadrovskih in izobraževalnih sistemov

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

Splošne kompetence diplomanta magistrskega študijskega programa 2. stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov: Na magistrskem študijskem programu študent pridobi poglobljena znanja na širših strokovnih področjih, usposobljenost za iskane novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezen sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oz. temeljne, aplikativne ali razvojno raziskovalne naloge
Kompetenca je ravnanje, s katerim posameznik lahko učinkovito in uspešno opravi določeno delo. Temelji na ustreznem telesnem, socialnem, duševnem in duhovnem potencialu, znanju, veščinah, vrednotah, prepričanjih in se kaže predvsem v zmožnosti učinkovite izrabe virov, ki so na voljo. Človek je kompetenten, če ima ustrezen potencial, ki mu omogoča pridobivanje aktualnega znanja. Na tej podlagi lahko razvije veščine, s katerimi lahko učinkovito ravna na nekem področju. Ob tem so pomembne tudi njegove vrednote, stališča in prepričanja. Za izkazovanje kompetentnosti potrebuje tudi motivacijo. Na podlagi svojih kompetenc lahko svoje delo učinkovito opravi, uspešen pri tem pa je, če je to znanje potrebno (cenjeno). Učinkovitost je zagotovo tudi zmožnost izrabljanja virov, ki so na voljo. V prvi vrsti je izrabljanje lastnih virov, posebno ustvarjalnosti, izrabljanje potencialov kolegov (intelektualnega kapitala) in klasičnih virov (denar, oprema, prostor in čas). Človek je kompetenten, tudi če ni motiviran za delo, medtem ko mora biti za svojo učinkovitost motiviran. Splošna kompetenca izhaja iz univerzalnega temeljnega znanja predmeta, oziroma programa. Splošne kompetence sestavljajo splošni profil diplomanta. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marveč tudi odnos do uporabe tega znanja, ki je vzgojna komponenta, a neločljivo povezana z izobraževalno.
Posamezne kompetence se pri posamezniku ne morejo razviti (veščina ločevanja barv), ker zanje nima dispozicij, medtem ko druge lahko razvija vse življenje (učenje jezikov). V pilotni študiji smo identificirali kot relevantne kognitivne kompetence (ANALITIČNO, KONCEPTUALNO MIŠLJENJE; RAZISKOVALNO UČENJE; USTVARJALNO REŠEVANJE PROBLEMOV), ki so podlaga razumevanju, logičnemu sklepanju in predvidevanju; osebnostne (POZITIVNA SAMOPODOBA; INICIATIVNOST; VZTRAJNOST; TEŽNJA K USPEHU; ČUSTVENA STABILNOST), ki so podlaga individualnemu zorenju, razvijanju odgovornosti in doseganju zrelosti; operativne - podlaga funkcionalni učinkovitosti in pismenosti; odnosne (OBČUTEK ZA MEDOSEBNE ODNOSE, KOMUNIKATIVNSOT, TIMSKO DELO IN SODELOVANJE, USMERJENOST NA UPORABNIKA), razvijajo vzajemnost in kooperativnost; managerske (VPLIV NA DRUGE, AVTONOMNOST PRI ODLOČANJU, PROŽNOST IN PRILAGODLJIVOST, ETIČNOST), dajejo osnovo za razvoj upravljalskih in vodilnih organizacijskih vlog in organizacijske, daje podlago za izrabo in koordinacijo razpoložljivih virov v času in prostoru.

Predmetno-specifične kompetence:

Predmetno specifične kompetence diplomanta magistrskega študijskega programa 2. stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov:
Po končanem študiju je diplomant usposobljen za načrtovanje in izvajanje znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela na področju kadrovske in izobraževalne dejavnosti v organizaciji, na znanstveno raziskovalni instituciji in na visokošolski organizaciji. Opremljen je z raznovrstnim metodološkim znanjem in orodji, s katerimi lahko raziskuje procese iskanja in izbire kadrov, meri in vrednoti njihove umske potenciale, kakovost znanja, določa kompetence, ki jih zahteva delo in dejanske kompetence zaposlenih. Seznanjen je z uporabo informacijskih ekspertnih orodij za izbiro ljudi na ključne organizacijske vloge. Usposobljen je za vodenje raziskav zadovoljstva zaposlenih, organizacijskega vzdušja, parametrov organizacijske kulture, delovne motivacije, ustvarjalnosti in odnosov ter komuniciranja med zaposlenimi. Obvladuje metode odkrivanja potreb po novem znanju in strokovno podpira procese upravljanja znanja.
Znanstveno raziskovalno kompetentnost diplomanta 2. stopnje podpirajo znanja s področja poglobljenih analitičnih metodoloških pristopov, sistemske teorije, stohastičnih procesov in teorije odločanja. Modularni način študija nudi študentu možnost oblikovanja strokovnega profila z izbiro ustreznih predmetnih sklopov, ki sovpadajo bodisi z njegovimi individualnimi interesi, oziroma s potrebami po specialističnem znanju v določeni organizaciji.