Ime kvalifikacije | Magister jezikoslovja/magistrica jezikoslovjaDodaj v primerjalnik [1] |
---|---|
Tip kvalifikacije | Diploma druge stopnje |
Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Magistrsko izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
2 leti
|
Kreditne točke | 120 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
|
ISCED področje |
Umetnost in humanistika
|
ISCED podpodročje | |
Raven kvalifikacije |
SOK 8 |
- obvladanje metodologije raziskovalnega dela in samostojno raziskovalno delo,
- avtonomnost v strokovnem in znanstvenoraziskovalnem delu,
- samostojnost pri odločanju,
- prepoznavanje znanstveno zanimivih tem,
- strokovno kritičnost in odgovornost,
- znanstveno udejstvovanje, pisanje ter predstavljanje lastnega znanstvenega dela,
- ustvarjalnost,
- iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju,
- stalno (vseživljenjsko) izpopolnjevanje,
- poznavanje temeljnih smeri znanstvenega preučevanja jezika,
- poznavanje osnov skladnje, glasoslovja in pomenoslovja kot treh jedrnih disciplin preučevanja jezika,
- poznavanje ključnih problemov sodobne jezikoslovne teorije,
- razumevanje položaja znanstvenega jezikoslovja v okviru kognitivnih znanosti,
- poznavanje možnosti razvoja znanstvenega jezikoslovja v kombinaciji z drugimi naravoslovnimi znanostmi, predvsem nevrologijo in biologijo,
- obvladovanje znanstvenega aparata za preučevanje jezika, predvsem osnov tvorbno pretvorbne slovnice,
- poznavanje osrednjih možnosti prenosa jezikoslovnega vedenja v prakso, predvsem v okviru računalništva ter računalniško podprte analize govora in besedil,
- poznavanje temeljev jezikoslovnih ved v kontekstu humanistike in družboslovja,
- poznavanje teoretičnih osnov za delo s konkretnimi pojavi jezika in komunikacije v družbi: poslovno komuniciranje, javno nastopanje, prepoznavanje psiholoških, socialnih in antropoloških temeljev komunikacije,
- krepitev in ohranjanje lastnih jezikovnih kompetenc,
- umeščanje jezikoslovnih šol, smeri in tokov v širše epistemološke kontekste,
- razvijanje kritične analize diskurzov, ki se pojavljajo v javnosti (v medijih, oglaševanju, v političnih, ekonomskih, kulturnih in drugih okoljih),
- praktično reševanje kompleksnih realnih problemov v konkretnih jezikovnokomunikacijskih okoljih,
- ustvarjanje učinkovitih tekstov (besedil).
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.
Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko
URL