Ime kvalifikacije Doktor znanosti/doktorica znanostiDodaj v primerjalnik [1]
Tip kvalifikacije Doktorat
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Doktorsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja
3 leta
Kreditne točke 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji
  • Zaključen študijski program druge stopnje ali
  • zaključen študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami.
ISCED področje ISCED področje
Poslovne in upravne vede, pravo
ISCED podpodročje isced podpodročje marketing in oglaševanje
Raven kvalifikacije

SOK 10
EOK 8
Tretja stopnja

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
(splošne kompetence)
  • identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize ter možnih rešitev,
  • ustvarjanja novega znanja, ki pomeni relevanten prispevek k razvoju znanosti,
  • obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela na področju strateškega komuniciranja,
  • samostojnega raziskovalno-razvojnega dela in vodenja raziskovalne skupine,
  • poznavanja pomena kakovosti in prizadevanja za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu,
  • reševanja konkretnih raziskovalnih problemov na področju strateškega komuniciranja,
  • razvoja veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju strateškega komuniciranja,
  • zavezanosti profesionalni etiki,
  • predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov v obliki publikacij v znanstveni periodiki,
(predmetnospecifične kompetence)
  • razumevanja komuniciranja kot procesa sprejemanja strateških odločitev,
  • razumevanja vloge množičnih medijev v procesu strateškega komuniciranja,
  • razumevanja vloge in funkcije komunikacije za ohranjanje in razvoj medsebojnih odnosov,
  • poznavanja različnih interpretativnih pristopov, ki pojasnjujejo komunikacijska dejanja,
  • razumevanja vloge javnih diskurzov v polju konstitucije identitete, 
  • samostojnega prepoznavanja različnih pragmalingvističnih konceptov (konverzacijske maksime, vljudnost, deiktičnost), ki se pojavljajo v zasebnem in javnem komuniciranju,
  • razumevanja vloge konteksta pri oblikovanju komunikacijskih/jezikovnih praks v polju komuniciranja,
  • poznavanja bistvenih elementov in strukture dialoga,
  • razumevanja mehanizmov ideološke interpelacije in subjektivacije,
  • razumevanja vloge medijskega diskurza pri konstrukciji družbene realnosti,
  • razumevanja strukture in značilnosti medijskega prostora v sodobni družbi,
  • razumevanja demokratične vloge medijev,
  • analiziranja medijskih fenomenov,
  • razumevanja kulturnih predpostavk komuniciranja,
  • poznavanja delovanja medijev v globalnem kontekstu,
  • razumevanja strateškega komuniciranja na globalnem nivoju,
  • inovativne uporabe in kombiniranja raziskovalnih empiričnih socioloških metod ter metod njenih sorodnih disciplin (metode triangulacije),
  • kompleksnega pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih znanj in interpretacije v kontekstu sociologije (in družboslovja nasploh),
  • oblikovanja in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev danih problemov na področju strateškega komuniciranja,
  • kompleksnega sistemskega pogleda na družbo in interdisciplinarnega pristopa, ki je podlaga za razumevanje značilnosti in zakonitosti na področju strateškega komuniciranja,
  • analize političnih procesov v demokratičnih družbi,
  • poznavanja značilnosti večnivojskega vladanja (multi-level governance),
  • razumevanja vloge komuniciranja v demokratičnih procesih,
  • poznavanja zakonitosti strateškega delovanja v politiki,
  • razumevanja pomena svobode izražanja pri strateškem komuniciranju,
  • poznavanja specifik komuniciranja v posameznih okoljih,
  • poznavanja pravne regulative na področju svobode izražanja,
  • analize informacijskih procesov v sodobni družbi,
  • upravljanja z informacijskimi procesi,
  • razumevanja strateškega delovanja v kontekstu informacijske družbe,
  • razumevanja vloge informacij v procesih strateškega komuniciranja.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

 

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Samostojni visokošolski zavod, Fakulteta za medije

URL