| Ime kvalifikacije | Doktor znanosti/doktorica znanostiDodaj v primerjalnik [1] |
|---|---|
| Tip kvalifikacije | Doktorat |
| Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
| Vrsta izobraževanja | Doktorsko izobraževanje |
| Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
| Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
| Vstopni pogoji |
Študentu se lahko omogoči neposredni prehod na doktorski študij brez opravljene magistrske naloge, če se je posebej izkazal pri magistrskem študiju in je opravil vse študijske obveznosti magistrskega študija v vrednosti 90 KT, ter je uspešen pri raziskovalnem delu. Rezultate svojega dela mora izkazati z avtorstvom ali soavtorstvom članka v publikaciji, ki jo stroka označuje kot mednarodno priznano in to pred zagovorom doktorske disertacije |
| ISCED področje |
Naravoslovje, matematika in statistika
|
| ISCED podpodročje | |
| Raven kvalifikacije |
SOK 10 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
- abstrakcije in analize problemov,
- zbiranje, kritična presoja ter sinteza podatkov, meritev in rešitev,
- identifikacije potrebnih podatkov za oblikovanje novih znanj,
- oblikovanja novih znanj na podlagi obstoječih teorij in razpoložljivih podatkov,
- uporabe znanja v praksi (posebej modernih tehnologij),
- interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih dognanj,
- tako avtonomnega raziskovalnega in razvojnega dela kot dela v (mednarodni) skupini.
- komuniciranja in posredovanja strokovnih vsebin širši javnosti
- uporabe sodobnih raziskovalnih metod in postopkov,
- kritične presoje in predstavitve svojih rezultatov,
- nadaljnjega samostojnega izobraževanja, raziskovanja in spremljanja literature.
(predmetno specifične kompetence)
- poglobljenega razumevanja fizikalnih zakonov narave,
- povezovanja osnovnih zakonov narave ter opazljivih lastnosti sveta,
- kreativne zastavitve fizikalnih problemov in analiza le-teh,
- matematične formulacije fizikalnih problemov,
- dedukcije fizikalnih osnov praktičnih problemov,
- modeliranja problemov,
- napredne fizikalne eksperimentalne spretnosti,
- kritičnega vrednotenja rezultatov meritev ter uporaba le-teh pri (nad)gradnji modelov,
- razumevanja principov delovanja tehnoloških naprav na podlagi osnovnih zakonitosti,
- predstavljanja fizikalnih metod in rezultatov, prilagojena ciljni publiki (v domačem in tujem jeziku),
- podajanja fizikalnih znanj,
- temeljitega poznavanja raziskovalnih rezultatov širšega in ožjega področja raziskovalnega dela,
- razumevanja najzahtevnejših matematičnih problemov in dokazov,
- samostojnosti pri raziskovalnem delu,
- abstrakcije praktičnih problemov,
- spremljanja in uporabe znanstvene matematične literature,
- uporabe različnih sodobnih matematičnih metod za reševanje problemov,
- kritičnega in samostojnega dela ter svetovanja na področju izobraževanja matematike in fizike.
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, s seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, nastopi, s projektnimi deli, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
V III. letnik podiplomskega študija se lahko vpišejo tisti študenti, ki bodo študij nadaljevali na doktorskem študiju in so opravili študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 KT. Ob vpisu v III. letnik študija morata študent in njegov mentor podpisati izjavo, da bo študent nadaljeval študij na doktorskem študiju.
Študenti se lahko vpišejo v IV. letnik podiplomskega študija, če so opravili vse študijske obveznosti ( 90 KT ) in izdelali magistrsko nalogo oz. imajo do vpisa v IV. letnik odobren neposreden prehod na doktorski študij s soglasjem k temi doktorske disertacije.
Za dokončanje doktorskega študija mora študent opraviti obveznosti v višini 240 KT, od tega 90 KT v okviru organiziranega podiplomskega študija, 150 KT pa z raziskovalnim delom, ki vključuje doktorsko disertacijo in njen zagovor.