| Ime kvalifikacije | Diplomirani umetnostni zgodovinar (un)/diplomirana umetnostna zgodovinarka (un)Dodaj v primerjalnik [1] |
|---|---|
| Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (UN) |
| Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
| Vrsta izobraževanja | Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
| Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
| Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
| Vstopni pogoji |
|
| ISCED področje |
Umetnost in humanistika
|
| ISCED podpodročje | |
| Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
- zbiranje in uporabo podatkov,
- analizo in sintezo,
- uporabo osvojenega znanja v praksi,
- komunikacijo osvojenega znanja v koherentni obliki,
- umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst,
- razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij,
- razumevanje postopkov argumentacije in preverjanja znanstvenih teorij,
- samoiniciativnost,
- samostojno kritično in odgovorno strokovno delo,
- etično samorefleksijo in zavezanost k profesionalni etiki,
- poznavanje osnov in zgodovine umetnostne zgodovine,
- razumevanje celotne strukture umetnostne zgodovine kot znanstvene discipline in povezav med njenimi poddisciplinami,
- razumevanje povezanosti umetnostne zgodovine z drugimi humanističnimi in družboslovnimi disciplinami,
- kritični, racionalni pogled na preteklost,
- razumevanje dogodkov, procesov, sprememb in kontinuitet v diahronični perspektivi,
- razumevanje vpetosti umetnostnih dogajanj v zgodovino,
- zavest o spreminjanju zgodovinskih interesov, kategorij in problemov, ki se odražajo v likovni umetnosti,
- kritičen odnos do virov,
- pravilno uporabo umetnostnozgodovinskih metod (predvsem slogovne in ikonografske analize),
- razumevanje stopnje kakovosti raziskav, povezanih z umetnostno zgodovino.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Za napredovanje v 2. letnik mora študent v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 1. letnik, v skupnem obsegu 60 KT, za napredovanje v 3. letnik pa mora v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 2. letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Skupno mora študent torej za vpis v 3. letnik opraviti predpisane študijske obveznosti v obsegu 120 KT.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Za dokončanje študijskega programa mora študent v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti, v skupnem obsegu 180 KT. V zadnjem letniku študija študent pripravi ustrezno diplomsko delo, ki ga mora uspešno zagovarjati.