diplomirani organizator kadrovskih in izobraževalnih sistemov (VS)/diplomirana organizatorka kadrovskih in izobraževalnih sistemov (VS)

Splošne kompetence:

Splošne kompetence diplomanta visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov: Študent pridobi strokovna znanja in usposobljenost za uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritično in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju. Sestavni del teh programov je lahko tudi praktično izobraževanje v delovnem okolju ali sodelovanje pri raziskovalnem delu. 
Kompetenca je ravnanje, s katerim posameznik lahko učinkovito in uspešno opravi določeno delo. Temelji na ustreznem telesnem, socialnem, duševnem in duhovnem potencialu, znanju, veščinah, vrednotah, prepričanjih in se kaže predvsem v zmožnosti učinkovite izrabe virov, ki so na voljo. Človek je kompetenten, če ima ustrezen potencial, ki mu omogoča pridobivanje aktualnega znanja. Na tej podlagi lahko razvije veščine, s katerimi lahko učinkovito ravna na nekem področju. Ob tem so pomembne tudi njegove vrednote, stališča in prepričanja. Za izkazovanje kompetentnosti potrebuje tudi motivacijo. Na podlagi svojih kompetenc lahko svoje delo učinkovito opravi, uspešen pri tem pa je, če je to znanje potrebno (cenjeno). Učinkovitost je zagotovo tudi zmožnost izrabljanja virov, ki so na voljo. V prvi vrsti je izrabljanje lastnih virov, posebno ustvarjalnosti, izrabljanje potencialov kolegov (intelektualnega kapitala) in klasičnih virov (denar, oprema, prostor in čas). Človek je kompetenten, tudi če ni motiviran za delo, medtem ko mora biti za svojo učinkovitost motiviran. Splošna kompetenca izhaja iz univerzalnega temeljnega znanja predmeta, oziroma programa. Splošne kompetence sestavljajo splošni profil diplomanta. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marveč tudi odnos do uporabe tega znanja, ki je vzgojna komponenta, a neločljivo povezana z izobraževalno.
Posamezne kompetence se pri posamezniku ne morejo razviti (veščina ločevanja barv), ker zanje nima dispozicij, medtem ko druge lahko razvija vse življenje (učenje jezikov). V pilotni študiji smo identificirali kot relevantne kognitivne kompetence (ANALITIČNO, KONCEPTUALNO MIŠLJENJE; RAZISKOVALNO UČENJE; USTVARJALNO REŠEVANJE PROBLEMOV), ki so podlaga razumevanju, logičnemu sklepanju in predvidevanju; osebnostne (POZITIVNA SAMOPODOBA; INICIATIVNOST; VZTRAJNOST; TEŽNJA K USPEHU; ČUSTVENA STABILNOST), ki so podlaga individualnemu zorenju, razvijanju odgovornosti in doseganju zrelosti; operativne - podlaga funkcionalni učinkovitosti in pismenosti; odnosne (OBČUTEK ZA MEDOSEBNE ODNOSE, KOMUNIKATIVNSOT, TIMSKO DELO IN SODELOVANJE, USMERJENOST NA UPORABNIKA), razvijajo vzajemnost in kooperativnost; managerske (VPLIV NA DRUGE, AVTONOMNOST PRI ODLOČANJU, PROŽNOST IN PRILAGODLJIVOST, ETIČNOST), dajejo osnovo za razvoj upravljalskih in vodilnih organizacijskih vlog in organizacijske, daje podlago za izrabo in koordinacijo razpoložljivih virov v času in prostoru.

Predmetno-specifične kompetence:

Predmetno specifične kompetence diplomanta visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov:
Diplomant je usmerjen izrazito aplikativno.
Usposobljen je za uporabo metodološkega znanja pri reševanju praktičnih problemov. Obvladuje operativno organiziranje in usklajevanje kadrovske in izobraževalne dejavnosti v organizacijah. Izvaja operativno delo na področju iskanja in izbire kadrov, zaposlovanja in odpuščanja delavcev, dograjevanja sistemizacije, analize zahtevnosti, vrednotenja in nagrajevanja dela. Načrtuje in organizira procese kariernega razvoja, izobraževanja in napredovanja kadrov, motiviranja za ustvarjalno delo, urejanje delovno-pravnih razmerij ter družbenega standarda delavcev. Usposobljen je za sodelovanje pri raziskovanju potreb po novem znanju, ugotavljanje zadovoljstva zaposlenih, merjenje delovnega vzdušja, delovne motivacije in kakovosti odnosov med zaposlenimi.
Njihovo kompetentnost močno podpirajo znanja s področja kadrovskega managementa, kadrovskih informacijskih sistemov, sistemske analize, organizacije proizvodnih sistemov, izvajanja projektnega dela, kakovosti, računovodstva, sistemov za podporo pri odločanju, procesa socialnega dela, poznavanja poslovnih funkcij v organizaciji idr.