Ime kvalifikacije | Diplomirani kulturolog in antropolog (un)/diplomirana kulturologinja in antropologinja (un)Dodaj v primerjalnik [1] |
---|---|
Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (UN) |
Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
|
ISCED področje |
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
|
ISCED podpodročje | |
Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
- vpogleda v razvoj antropološke in kulturološke vede,
- vpogleda v razvoj sodobne humanistike ter kulture in družbe nasploh
- pregleda nad širokimi in raznovrstnimi regionalnimi kulturami, oblikami in načini življenja,
- pregleda nad tematskimi sklopi, ki vsak s svojega vidika analizirajo družbeno in kulturno izkušnjo od elementov materialnega kulturnega izročila do temeljnih religijskih in ostalih duhovnih pojavov,
- dela na področju humanističnih znanosti in kulture, ki vodijo in usmerjajo v nadaljnje oblikovanje profilov uglednih regionalnih, nacionalnih in mednarodnih kadrov, odgovornih za upravljanje s kulturo in politiko,
- opravljanja samostojnega strokovnega dela na področju humanistike in družboslovja, pomoči v institucionalnih enotah centralne in lokalne ravni države, dela v kulturnih ustanovah, ustanovah civilne družbe, uredništvih založb, revij, dela v okviru televizijskih in radijskih ter drugih sodobnih medijev,
- obvladovanja širokega razpona kvalitativnih (analiza besedil, zbiranje avtobiografskih pripovedi, pol/ne/strukturirani intervjuji idr.) in kvantitativnih (telefonsko, terensko, spletno, pisno anketiranje, analiza socialnih omrežij idr.) metod raziskovanja,
- razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, kritične presoje in oblikovanja samostojnih pisnih besedil (člankov, referatov, razprav itd.),
- nadaljnjega študija in kritične presoje aktualnih družbenih in političnih dogodkov, razlaganja in vrednotenja političnih in družbenih fenomenov,
- zavezanosti profesionalni etiki,
- kritičnega preverjanja pisnih in ustnih virov, informacij in analize fenomenov,
- analize fenomenov v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem političnem, družbenem, ekonomskem, kulturnem in drugih kontekstih,
- uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod,
- razvijanja kritične presoje, ki bo pripomogla k objektivnosti doseženih rezultatov,
- razumevanja o nastanku, zgodovini in utemeljitvi kulturnih študijev oz. antropologije,
- poznavanja in razumevanja splošne strukture kulturnih študijev in antropologije, njune medsebojne navezave ter razmerja do njunih poddisciplin,
- koherentnega obvladovanja temeljnih znanj s področja kulturnih študijev oz. antropologije ter povezovanja le-teh z znanji z drugih področij,
- reševanja konkretnih problemov, ki se mu bodo zastavljali pri delu, pri čemer bo lahko uporabljal ustrezna znanja, znanstvene metode in veščine, ki si jih je pridobil v času študija,
- umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst kulturnih študijev oz. antropologije,
- razumevanja razvoja različnih teorij s svojega področja ter drugih relevantnih področij ter uporabe teh teorij pri reševanju konkretnih delovnih problemov,
- razumevanja najrazličnejših družbenih, kulturnih in etničnih skupin in posameznikov,
- tolmačenja najrazličnejših družbenih, kulturnih in etničnih skupin in posameznikov,
- povezovanja in posredovanja informacij z omenjenih področij,
- razumevanja informacij (navajen je hitro interpretirati, kontekstualizirati in poenostaviti informacijo in jo narediti razumljivo širši javnosti),
- multikulturalnosti in medkulturnosti (uspešno se giblje med različnimi kulturami in se v multietničnosti počuti doma),
- razumevanja in pomoči pri reševanju družbenih problemov (staranje, konflikt, odtujevanje, bolezni, migracije ...),
- opažanja (opazovanje z udeležbo),
- interpretativne povezave med terenskim in teoretičnim proučevanjem kulturnih pojavov,
- komunikacije in literarnosti (poznavanje navad ljudi in njihovih medčloveških odnosov, razumevanje sveta skozi več jezikov in več kultur),
- analize (obvladovanje analize tako kvalitativnih kot kvantitativnih podatkov),
- dela na področju predstavljanja kulturnega izročila in s tem povezanega dela v turizmu in v drugih sorodnih področjih v javnem in zasebnem sektorju,
- čuta za umetnost in starine (hitro spozna, oceni, klasificira in katalogizira redke, stare in vredne objekte in predmete),
- organizacije kulturnega in ekoturizma (zmožen organizacije potovanj, ekskurzij, srečanj, razstav, prireditev, izdajanja revije ...),
- uporabe najnovejše informacijsko-komunikacijske in medijske tehnologije, ki je relevantna za področje kulturnih študijev in antropologije.
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.