Diplomirani inženir krajinske arhitekture (un)/diplomirana inženirka krajinske arhitekture (un)

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

(splošne kompetence)

• analize in sinteze,
• obvladanja osnovnih znanj,
• oprtosti na osnovna znanja v poklicu,
• obvladanja Elementarnih računskih znanj,
• pridobivanja informacij iz različnih virov,
• obdelovanja informacij (tudi GIS,CAD),
• reševanja problemov,
• sprejemanja odločitev,
• organizacije in planiranja (za vsakdanjo rabo, ni mišljeno prostorsko načrtovanje),
• kritičnosti in samokritičnosti,
• skupinskega dela,
• vzpostavljanja stikov, komuniciranja, strpnosti do drugih,
• uporabe znanj v praksi,
• učenja,
• prilagoditve na nove razmere (situacije),
• samostojnega dela,
• zasnove in upravljanja projektov,
• iniciativnosti in podjetništva,
• zavzetosti za kakovost,
• želje po uspehu,

(predmetnospecifične kompetence)

• identifikacije/opredelitve problemov urejanja prostora,
• mentalne vizualizacije (predstav o prostoru),
• abstrakcije (prepoznavanja splošnega vzorca v množici pojavov, v kompleksnosti prostora),
• projekcije prostora na dvodimenzionalno ravnino,
• (kartografskega) prikazovanja prostora (z različnimi predstavitvenimi tehnikami),
• posplošitve – generalizacije,
• hkratnega dojemanja in dela z različnimi merili (v kartografskih in grafičnih prikazih),
• celostnega dojemanja krajine (značaj, tipologija),
• vrednotenja prostora in njegovih sestavin (usposobljenost za pripisovanje različnih vrednosti prostoru in njegovim sestavinam),
• načrtovanja prostora,
• razumevanja teoretičnih temeljev likovne ustvarjalnosti,
• prepoznavanja likovne tvornosti v razvojnem kontekstu,
• prepoznavanja zakonitosti in razvoja poselitve v prostoru ter njenih prostorskih in družbenih implikacij,
• uporabe pravnih načel v urejanju prostora in varstvu okolja,
• vključevanja zakonodaje s področja načrtovanja prostora, krajine ter varstva okolja v poklicno delovanje,
• uporabe sodobnih biološkoinženirskih metod v načrtovanju krajine,
• prepoznavanja in presoje razvrednotenj prostora kot krajinsko ureditvenega problema,
• prepoznavanja avtohtonih rastlinskih vrst v naravi,
• kartiranja nahajališč, rastišč avtohtonih rastlinskih vrst,
• uporabe taksonomije rastlin,
• prepoznavanja rastlinskih vrst, ki se uporabljajo v nasadih (okrasne rastline), in njihove uporabe glede na njihove lastnosti,
• oblikovanja (ustvarjanja) rastlinskih (funkcionalnih, okrasnih) nasadov (okrasnih rastlin) v prostoru,
• prepoznavanja ekosistemov ali njihovih delov v naravi (združbe, ekosistemi, habitatni tipi),
• prepoznavanja pojavov v mrtvi naravi (geomorfoloških, talnih/pedoloških pojavov, erozijske dinamike, geoloških pojavov, vodnih, klimatskih/meteoroloških pojavov itd.),
• razumevanja splošnih zakonitostih narave (npr. evolucije/sukcesije, kroženja snovi in energije, drugih procesov v ekosistemu itd.),
• razumevanja tehničnih osnov načrtovanja infrastrukturnih naprav v prostoru,
• skiciranja – prostoročnega risanja,
• likovnega izražanja (v različnih medijih),
• grafičnega oblikovanja – izdelave grafičnih predstavitev oz. rešitev,
• reševanja problemov iz področja krajinske tehnike: načrtovanja pergol, tlakov in poti, zidov, odvodnjavanja, oblikovanja tal (reliefa) itd.,
• razumevanja in vrednotenja zgodovinskih dosežkov krajinskega (vrtnega) oblikovanja,
• načrtovanja prenove zgodovinskih objektov,
• uporabe splošnih konceptov, metod itd. na konkretnih problemih (prilagajanje kontekstu),
• dela z računalnikom (avtomatizirano načrtovanje, obdelovanje slik, besedil, statističnih podatkov, uporaba prostorskih informacijskih sistemov), obdelovanja (prostorskih) informacij,
• ustvarjalnega iskanja (sposobnost biti ustvarjalno radoveden),
• generiranja krajinske oblike (z naravnimi danostmi in ob upoštevanju oblikovalskih izhodišč),
• sodelovanja s strokovnjaki iz sosednjih področij: kmetijstva (hortikultura), gozdarstva, vodnega gospodarstva, pridobivanja mineralnih virov, pridobivanja energije, geodezije, varstva okolja,
• urejanja prostorov za igro otrok, rekreacijo in šport,
• razumevanja povezanosti krajinskih ureditev in družbenega ter ekonomskega razvoja,
• razumevanja temeljnih principov vzgoje in pridelave okrasnih in kulturnih lesnatih rastlin,
• uporabe metod urejanja in primerjanja numeričnih podatkov,
• uporabe kompletne analize funkcij, osnovnih načinov optimizacije in razumevanja osnov verjetnostnega računa,
• statistične obdelave podatkov,
• razumevanja medsebojnih zvez med tehnologijami ter socialnimi in okoljskimi vprašanji,
• razumevanja teorij o širši erozijski problematiki, erozijske geomorfologije, kot podlago za optimalne inženirske odločitve,
• uporabe rastlinskega gradiva za inženirskobiološke namene,
• uporabe načel varnega, ekonomičnega, okoljsko prijaznega in zanesljivega reševanja erozijskih problemov in problemov degradiranih tal,
• razumevanja principov in temeljnih podlag modernih inženirsko-bioloških metod,
• povezovanja znanja z različnih področij (geomorfologija, gozdarstvo, gradbeništvo, ekonomika),
• praktičnega reševanja kompleksnih realnih problemov s področja erozijske problematike, renaturacij in rekultivacij.