Ime kvalifikacije | Diplomirani inženir arhitekture (un)/diplomirana inženirka arhitekture (un)Dodaj v primerjalnik [1] |
---|---|
Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (UN) |
Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
|
ISCED področje |
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo
|
ISCED podpodročje | |
Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
(splošne kompetence)
- obvladanja temeljnih znanj arhitekturnega poklica, kot so naravoslovne vede, humanistične vede, informatika,
- poznavanja osnovnih kompetenc arhitekturne stroke,
- kreativnosti in inovativnosti v procesih načrtovanja,
- analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,
- obvladovanja osnov raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoja kritične in samokritične presoje,
- uporabe znanja v praksi,
- razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, vključno komunikacij v mednarodnem okolju,
- etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki,
- kooperativnosti, dela v skupini, tako v interdisciplinarnem kot v mednarodnem okolju,
(predmetnospecifične kompetence)
- na podlagi osvojenega temeljnega znanja s področja arhitekturnega projektiranja izpolniti estetske in tehnične zahteve,
- poznavanja in razumevanja zgodovine ter teorije arhitekture in z njo povezanih umetnosti, tehnologije in znanosti,
- poznavanja lepih umetnosti in njenih vplivov na kvaliteto arhitekturnega projektiranja,
- razumevanja prvin urbanizma, planiranja in ostalih veščin s področja prostorskega načrtovanja in planiranja,
- povezovanja osnov inženirske ekonomike in problematike varstva okolja s problematiko projektiranja gradbenih konstrukcij in gradbenih izdelkov,
- delovanja v procesu arhitekturnega projektiranja in arhitekturnega nadzora gradbenih del v smislu ustrezne kakovosti in cene ter izvajanja neodvisne tehniške presoje na podlagi znanstvene analize in sinteze,
- razumevanja pomena in potrebe po vzpostavljanju harmoničnega odnosa med človekom in stavbami, med stavbami in njihovim okoljem s ciljem zadovoljevanja človekovih potreb in vzpostavljanja ustreznega merila,
- razumevanja prvin poklica arhitekta (arhitekturne etike) in družbene vloge arhitekta,
- poznavanja in razumevanja zasnove arhitektonskih konstrukcij ter ostalih inženirskih znanj, ki so vezana na načrtovanje objektov,
- poznavanja in razumevanja tehničnih segmentov »delovanja« stavbe s ciljem zadovoljevanja potreb kvalitetnega bivanja,
- poznavanja in razumevanja procesa arhitekturnega projektiranja stavbe v soodvisnosti z ekonomiko načrtovanja,
- poznavanja in razumevanja sinteznih znanj, ki ključno vplivajo na proces arhitekturnega projektiranja z delnim obvladovanjem posamičnih segmentov,
- poznavanja in razumevanja modularne koordinacije,
- poznavanja in razumevanja osnov zgodovinskega razvoja arhitekture ter umetnosti,
- poznavanja in razumevanja osnov prostorskega planiranja ter urbanističnega načrtovanja,
- poznavanja in razumevanja osnov varovanja grajene dediščine,
- reševanja posameznih (manj zahtevnih) delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov,
- sodelovanja pri projektno - tehnični izdelavi arhitekturnih načrtov,
- samostojnega in kreativnega opravljanja določenih (manj zahtevnih) nalog s področja arhitekturnega načrtovanja, opravljanja posameznih zahtevnejših nalog znotraj načrtovalske skupine,
- ustrezne projektno - tehnične izdelave manj zahtevnih arhitekturnih in gradbenih detajlov,
- komuniciranja znotraj organizacije in navzven s partnerji in strankami,
- koherentnega obvladovanja temeljnega znanja (naravoslovne vede, matematika, informatika, mehanika, gradbeni materiali) ter povezovanja znanja z različnih področij in njihove aplikacije,
- uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij in sistemov na temeljnem in osnovnem strokovnem področju,
- umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline,
- razumevanja splošne strukture temeljne discipline ter povezanosti med njenimi poddisciplinami,
- razvoja veščin in spretnosti pri uporabi znanja na določenem strokovnem področju.
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študent napreduje v 2. letnik, če opravi obveznosti 1. letnika v višini najmanj 40 ECTS, obvezno morajo biti opravljene obveznosti iz Arhitekturnega projektiranja I, Arhitekturnega projektiranja II in Arhitekturnih elemenov I.
Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse obveznost 1. letnika in obveznosti 2. letnika v višini najmanj 40 ECTS, obvezno morajo biti opravljene obveznosti pri Studio I, Studio II in Arhitekturni elementi II.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti – in tako zbrati najmanj 180 ECTS.