| Ime kvalifikacije | Diplomirani inženir agronomije (un)/diplomirana inženirka agronomije (un)Dodaj v primerjalnik [1] |
|---|---|
| Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (UN) |
| Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
| Vrsta izobraževanja | Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
| Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
| Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
| Vstopni pogoji |
|
| ISCED področje |
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo
|
| ISCED podpodročje | |
| Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
- obvladovanje temeljnih in uporabnih biotehnološko-agronomskih znanj, ki omogočajo ustrezno strukturirano analizo in sintezo trajnostne paradigme pridelovanja,
- holistično predvidevanje učinkov praktičnih rešitev in njihovih posledic na sistem trajnostnega kmetijstva,
- obvladovanje osnovnih kvantitativnih in kvalitativnih metod raziskovanja na področju naravoslovja, tehnologije in ekonomike,
- razumevanje in poznavanje postopkov evalvacije raziskovalnega rezultata,
- optimiranje obstoječih trajnostno usmerjenih tehnoloških rešitev,
- samostojno in avtonomno izvajanje tehnoloških procesov na področju agronomije,
- kreativno rabo informacijskih tehnologij in za njihov razvoj na ciljnih področjih,
- obvladovanje komunikacijskih spretnosti in disciplinaren in interdisciplinaren dialog pri sprejemanju in izvajanju tehnoloških odločitev,
- razvijanje občutka za profesionalno in etično odgovornost ter za vključevanje etičnih meril v presoje,
- samostojnost in samokritičnost ter za konstruktiven dialog z znanstvenimi, strokovnimi in laičnimi domačimi in mednarodnimi javnostmi,
(predmetno specifične kompetence)
- razumevanje geneze agronomije kot interdisciplinarne panoge, ki povezuje okolje, kmetijske rastline in socioekonomski vidik pridelave,
- razumevanje ekonomskih vzvodov in dejavnikov razvoja kmetijstva ter njegovih pozitivnih in negativnih zunanjih učinkov,
- samostojno in skupinsko reševanje konkretnih tehnoloških problemov z vidika trajnostne pridelave rastlinske hrane z uporabo osnovnih znanstvenih metod in pridobljenih strokovnih veščin ter komunikacijske odprtosti na različnih ravneh odločanja,
- poznavanje ključnih ekonomskih konceptov, ki jih uporabi pri analizi gospodarskih značilnosti in razmer pri rabi naravnih virov,
- povezovanje temeljnih znanj s področja biologije in kemije tal, morfologije, rasti in razvoja rastlin in klimatskih dejavnikov ter njihovo aplikacijo na tehnološkem področju,
- poznavanje osnovnih značilnosti rastlinskih vrst, načel dednosti in njihovega vključevanja v sodobne biotehnološke postopke na področju žlahtnjenja kmetijskih rastlin,
- povezovanje sodobnih pogledov na razvoj podeželja in procesov socioekonomskih transformacij,
- razumevanje principov generiranja in sintetiziranja novih informacij, njihovo kritično analizo in vključevanje glede na specifično informacijsko potrebo pri agronomskih vsebinah,
- poznavanje in razumevanje vsebinske strukturiranosti agronomije ter povezanosti med posameznimi področji pridelave rastlinske hrane (poljedelstvo, travništvo, sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo),
- razumevanje in uporabo podjetniških načel, metod za optimiranje pridelave in kritične analize pri razvoju integrirane in ekološke pridelave rastlin ter njihovo uporabo v reševanju konkretnih tehnoloških problemov,
- razvoj praktičnih veščin in spretnosti, ki omogočajo, da lahko identificira kritične točke v tehnološkem procesu in da s teoretičnim znanjem in poznavanjem rasti in razvoja rastlin poišče inovacije, s katerimi nadgradi obstoječe tehnološke postopke,
- samostojno izvajanje tehnoloških procesov na področju agronomije,
- iskanje relevantnih informacij in spremljanje domače in tuje strokovne literature prek sodobnih komunikacijskih poti ter njihovo kritično vrednotenje in uporabo.
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, s seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, s projektnimi deli, z nastopi, s storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študenti morajo imeti za vpis v 2. letnik opravljene obveznosti pri vseh vpisanih predmetih oziroma doseženih 57 KT, za vpis v 3. letnik pa opravljene vse obveznosti 1. in 2. letnika vključno s praktičnim usposabljanjem oziroma doseženih 120 KT.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, uspešno opraviti praktično usposabljanje ter pripraviti in zagovarjati diplomski projekt.