| Ime kvalifikacije | Diplomirani germanist (un)/diplomirana germanistka (un)Dodaj v primerjalnik [1] |
|---|---|
| Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (UN) |
| Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
| Vrsta izobraževanja | Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
| Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
| Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
| Vstopni pogoji |
|
| ISCED področje |
Umetnost in humanistika
|
| ISCED podpodročje | |
| Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
- analitično in sintetično mišljenje ter kritično in samokritično presojanje,
- poznavanje temeljnih strokovnih metod in postopkov na področju jezikoslovnih in literarnih ved,
- pridobivanje in umeščanje novih znanj v kontekst temeljnih študijskih disciplin (vseživljenjsko učenje),
- uporabo pridobljenih znanj pri praktičnem strokovnem delu,
- argumentirano in jezikovno kultivirano izražanje lastnih strokovnih stališč,
- samostojno strokovno delovanje,
- samostojno oblikovanje naprednejših učnih procesov,
- učinkovito strokovno sodelovanje,
- obvladovanje jezikovnih, socialnih in medkulturnih spretnosti za sporazumevanje v tujem (nemškem) jeziku,
- visoko informacijsko in medijsko pismenost,
- funkcionalno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
- kritično vrednotenje in uporabo virov in literature,
- razumevanje zgodovinske umeščenosti nemškega jezika, literature in kulture v evropski prostor,
- smiselno rabo osnovnih raziskovalnih metodologij v germanistiki,
- razumevanje jezikovnotipološke umeščenosti nemščine v družino indoevropskih jezikov,
- razumevanje jezikovne zgodovine nemškega govornega prostora,
- razumevanje in obvladovanje bistvenih prvin in zakonitosti glasoslovne, oblikoslovne, besedotvorne, skladenjske, besediloslovne, frazeološke in leksikalne ravni sistema sodobnega nemškega jezika,
- smiselno rabo jezikovnega standarda sodobnega nemškega jezika v govorjenih in pisanih besedilih,
- poznavanje značilnosti besedilnih vrst in obvladovanje njihove ustrezne in primerne rabe v posameznih govornih položajih,
- prepoznavanje različnih pojavnih oblik in jezikovnih zvrsti nemščine,
- razumevanje osnovnih spoznavnih in sporočanjskih funkcij jezika ter procesov usvajanja naravnih jezikov,
- ustrezno jezikovno ravnanje v večjezičnih okoljih ter položajih,
- rabo osnovnih programskih orodij in elektronskih virov za proučevanje jezika,
- rabo pomembnejših jezikovnih priročnikov (slovnic, slovarjev, korpusov),
- prepoznavanje nemško-slovenskih jezikovnih stikov ter razumevanje njihove pojavnosti,
- poznavanje osnovnih pojmov in načel stilistike, rabo stilističnih znanj v govornem in pisnem sporočanju,
- obvladovanje osnov retorike, dialoške komunikacije, rabo retoričnih znanj pri oblikovanju pragmatično ustreznih besedil ter učinkovitem govornem nastopanju,
- funkcionalno obvladovanje temeljnih pojmov literarne teorije, literarnozgodovinskih ved in njihovo rabo pri analizi in interpretaciji literarnih in polliterarnih besedil,
- prepoznavanje, analizo in interpretacijo medpodročnih literarno-kulturnih povezav,
- razumevanje literarne produkcije in recepcije v estetskem, družbenem in kulturno-zgodovinskem smislu,
- razumevanje literarne zgodovine nemškega govornega področja od srednjega veka do danes,
- prepoznavanje temeljnih znanstvenoteoretičnih in metodoloških problemov pri oblikovanju literarnozgodovinskih modelov,
- razlikovanje poglavitnih značilnosti avstrijske, nemške in švicarske literature,
- razumevanje vloge medijev v kulturno- in literarnozgodovinskih procesih,
- razumevanje recepcije nemške literature v slovenskem prostoru in vplivov na slovensko literarno ustvarjanje,
- razumevanje posebnosti literarnega ustvarjanja avtoric.
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, s seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, s projektnimi deli, z nastopi, s storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti vse s študijskim programom določene obveznosti iz obveznih predmetov v obsegu 48 KT. Za napredovanje v 3. letnik pa mora opraviti vse obveznosti 1. letnika, določene s študijskim programom (tj. 60 KT), ter vse s študijskim programom določene obveznosti iz obveznih predmetov 2. letnika v obsegu 48 KT.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite in vse obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku študijskega programa (vključno z diplomskim delom) in zbrati najmanj 180 KT.
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
URL