Ime kvalifikacije | Diplomirani ekolog naravovarstvenik (un)/diplomirana ekologinja naravovarstvenica (un)Dodaj v primerjalnik [1] |
---|---|
Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (UN) |
Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
|
ISCED področje |
Naravoslovje, matematika in statistika
|
ISCED podpodročje | |
Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
(splošne kompetence)
- analize, sinteze in predvidevanja rešitve ter posledice na različnih ravneh naravoslovja od molekularne biologije do krajinske ekologije,
- obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov v ekologiji in naravovarstvu ter razvijanja različnih samokritičnih presoj na tem področju,
- poznavanja vseh sestavin »klasične biologije« (flora, favna, gea), predvsem z vidika biodiverzitete,
- uporabe znanja iz osnov naravoslovnih ved in znanosti, predvsem temeljev biologije in ekologije z naravovarstvom na različnih ravneh,
- avtonomnosti v strokovnem delu na področju ekologije in naravovarstva,
- obvladanja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti nasploh ter vključevanja v teamsko delo tako v domačem kot mednarodnem poslovnem in znanstvenem okolju,
- zavedanja omejitev, ki jih postavlja profesionalna etika na tem področju naravoslovja,
(predmetnospecifične kompetence)
- poznavanja vseh temeljnih teoretičnih in aplikativnih vidikov ekologije in varstvene biologije kot znanstvenih discipline,
- poznavanja naravne, družbene in pravne osnove naravovarstva v svetu, Evropi in Sloveniji,
- poznavanja biološkega, pravnega, prostorskega in informacijskega ozadja načrtovanja, upravljanja in varovanja narave,
- absolviranja in obvladanja osnov vseh treh vidikov ekologije in naravovarstva: strokovnega (biodiverziteta na nivoju genov, populacij, vrst, ekosistemov in krajine), družbenega (poznavanje pravnih aktov Slovenije in EU) ter praktično-tehničnega (geografski informacijski sistemi),
- reševanja bioloških in ekoloških problemov na »makro-nivoju«, tako bazičnih (raziskovanje, šolstvo, nekatere panoge biotehnologije) kot aplikativnih (projektno delo v naravovarstvu, upravi, gospodarstvu),
- razumevanja in izvajanja naravovarstvenih zakonskih in podzakonskih predpisov in direktiv EU, kakor tudi mednarodnih konvencij s področja narave,
- sodelovanja in vključevanja v pripravo in izvajanje mednarodnih sporazumov s področja varstva narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti,
- razumevanja umeščenosti naravovarstvenih vsebin v sektorskih politikah.
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih najmanj 45 ECTS točk. Med opravljenimi predmeti morajo biti predmeti: Fizika, Kemija, Osnove okoljske kemije in Splošna zoologija. Za napredovanje v 3. letnik so pogoj vse opravljene obveznosti 1. letnika in zbranih 60 ECTS točk ter zbranih 45 ECTS točk, ki jih študent pridobi z opravljenimi obveznostmi 2. letnika.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.