| Ime kvalifikacije | Diplomirani družboslovni informatik (un)/diplomirana družboslovna informatičarka (un)Dodaj v primerjalnik [1] |
|---|---|
| Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (UN) |
| Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
| Vrsta izobraževanja | Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
| Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
| Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
| Vstopni pogoji |
|
| ISCED področje |
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
|
| ISCED podpodročje | |
| Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
- poznavanje in razumevanje družbenih procesov ter njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic,
- obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov na področju družbenih ved,
- razvoj kritične in samokritične presoje,
- fleksibilno uporabo znanja v praksi,
- poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu,
- občutljivost za ljudi in socialno okolje ter razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju,
- etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela nediskriminatornosti in multikulturnosti,
- vzpostavljanje in vzdrževanje kooperativnih odnosov za delo v skupini in z drugimi uporabniki in skupinami (lokalna skupnost, organizacije javne uprave, gospodarstvo, nevladne organizacije) ter strpni dialog,
- prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo),
- poznavanje in razumevanje interakcij med informacijsko komunikacijsko tehnologijo in sodobno družbo,
- poznavanje in razumevanje širokega nabora aplikacij informacijsko komunikacijske tehnologije v sodobni družbi,
- načrtovanje organizacijskih in informacijskih sprememb v organizaciji, ki so potrebne pri uvajanju informacijsko komunikacijske tehnologije ter kakovostni uporabi le-te,
- samostojno in avtonomno uporabo, nadzor in vzdrževanje informacijsko komunikacijske tehnologije v organizaciji,
(predmetnospecifične kompetence)
- poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovine razvoja temeljnih družboslovnih disciplin (stroke) in sicer s področja sociologije, političnih ved, komunikologije, ekonomije in menedžmenta, družboslovne informatike, pravoznanstva, družboslovne statistike in kvalitativnih metod,
- reševanje konkretnih družbenih in delovnih problemov z uporabo družboslovnih znanstvenih metod in postopkov,
- povezovanje koherentno obvladanega temeljnega znanja, pridobljenega pri obveznih predmetih, ter njegovo uporabo v praksi,
- pridobivanje, selekcijo, ocenjevanje in umeščanje novih informacij in interpretacijo v kontekstu družboslovja,
- interdisciplinarni pristop, ki se kaže kot razumevanje splošne strukture družbenih ved ter povezanosti med njenimi posameznimi disciplinami in poddisciplinami,
- razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihovo uporabo v reševanju konkretnih družbenih in delovnih problemov,
- razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju družbenih ved s pomočjo reševanja teoretičnih ali empiričnih problemov,
- uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju družbenih ved,
- organizacijske in vodstvene spretnosti v organizacijah, ob razumevanju individualnih vrednot in skupinskih vrednotnih sistemov, z obvladovanjem profesionalno-etičnih vprašanj,
- organizacijske in vodstvene spretnosti za organiziranje aktivnega in samostojnega dela,
- komuniciranje s strokovnjaki iz različnih področij gospodarskega in družbenega življenja ter z različnimi interesnimi skupinami,
- razumevanje odnosov med posamezniki, organizacijami in družbenim okoljem, kompleksno sistemsko gledanje in delovanje,
- poznavanje in razumevanje teoretičnih osnov analitičnega in svetovalnega dela (prenos znanja do uporabnika),
- načrtovanje in obvladovanje sprememb ob oblikovanju celovite ocene stanja v organizaciji ali družbenem okolju z upoštevanjem različnih dejavnikov.
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 KT iz prvega letnika, za napredovanje v tretji letnik pa mora opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in imeti najmanj 45 KT iz drugega letnika.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Študent zaključi študij, ko opravi vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS.
Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu
URL