Ime kvalifikacije | Diplomant sociologije in interdisciplinarnega družboslovja (un)/diplomantka sociologije in interdisciplinarnega družboslovja (un)Dodaj v primerjalnik [1] |
---|---|
Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (UN) |
Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
|
ISCED področje |
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
|
ISCED podpodročje | |
Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
- poznavanje in razumevanje in zgodovino temeljne stroke (sociologija),
- razvito splošno in programsko specifično, torej družboslovno pismenost (sposobnost evalvacije in ustvarjanja družboslovnih diskurzov),
- samostojno akumulacijo in uporabo znanja ter sredstev in virov znanja,
- opazovanje, analiziranje, sintetiziranje in kritično ocenjevanje,
- samokritičnost in nadziranje lastnega profesionalnega razvoja,
- individualno in timsko delo,
- organizacijo lastnega časa in dejavnosti,
- uporabo informacijske tehnologije,
- izražanje, zastopanje in argumentiranje svoje pozicije v dialogu, s poudarkom na progresivnem reševanju konfliktov,
- učno kompetentnost in smisel za vseživljenjsko učenje,
- reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod,
- poznavanje in razumevanje temeljnih konceptov na področju stroke,
- analiziranje temeljnih socioloških problemov in problemov, ki se navezujejo na področja posameznih modulov,
- razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihovo uporabo pri reševanju delovnih problemov,
- obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in orodij, ki se uporabljajo na področju družboslovja in uporabo teh znanj v praksi,
- uspešno delo v poklicih, kjer so potrebna sociološka vedenja in znanja na področju gospodarskega, političnega in civilnega sektorja,
- povezovanje različnih področij - je inter in intradisciplinarno družboslovno razgledan,
- odzivanje na potrebe in probleme družbe – revščina in socialna izključenost, deviantnost, okoljska vzdržnost, demografski premiki, imigracije in emigracije, ipd., tako osebno kot iz vidika skupnosti,
- načrtovanje raziskovanja (kvantitativno, kvalitativno, akcijsko).
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Za napredovanje v drugi letnik mora študent opraviti s študijskim programom določene obveznosti pri obveznih predmetih v prvem letniku v obsegu najmanj 55 ECTS. Med opravljenimi predmeti morajo biti vsi predmeti I. semestra, obča sociologija II in metodologija I. Pogoj za vpis v tretji letnik so opravljene vse obveznosti prvega letnika (60 ECTS) ter s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih drugega letnika v obsegu najmanj 50 ECTS. Med opravljenimi predmeti drugega letnika morajo biti predmeti metodologija II, statistika za družboslovce, ter teorija države in politične ureditve.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse študijske obveznosti, ki jih določa študijski program ter pridobiti vse kredite (180 ECTS) iz študijskega programa.