Pogosta vprašanja (FAQ)

1. Na katero raven se uvršča/umešča moja izobrazba? Katera pravna podlaga je v veljavi glede umeščanja izobrazb?

Pridobljena izobrazba se v ravni izobrazbe trenutno lahko razvršča po dveh različnih pravnih podlagah, in sicer v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS) iz leta 2006 ali pa v skladu z Zakonom o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK), ki se je pričel uporabljati z 12. 7. 2016. Za zapis ravni izobrazbe je od 12. 7. 2016 smiselneje uporabljati Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij. Uredba se od SOK-a razlikuje po številu ravni (8 ravni z 2 pod-ravnema, SOK ima 10 ravni) in posledično seveda tudi po uvrščanju posamezne izobrazbe vanje. Povezava na spletno stran MIZŠ, kjer so obrazložene stopnje in ravni visokošolske izobrazbe.

Primer: posameznik ima zaključeno staro univerzitetno izobrazbo, ki si jo je pridobil pred bolonjsko reformo, njegova izobrazba se tako umešča v 8. raven SOK, kar je raven, ki jo pridobi z diplomo 2. bolonjske stopnje. Po KLASIUSU se njegova izobrazba uvršča na 7. raven.

Tabela: Primerljivost med starimi »predbolonjskimi« in novimi »bolonjskimi« programi vključno s primerjavo ravni SOK in ravni ter podravni KLASIUS.

Izobrazbe po »predbolonjskih« programih

Raven SOK

Ravni in podravni po Uredbi KLASIUS

Izobrazbe po novih »bolonjskih programih«

Višješolski  programi (do 1994)

6

6/1

 

Višješolski strokovni programi

Specializacija po višješolskih programih

7

6/2

Visokošolski strokovni

(1.bolonjska stopnja)

Visokošolski strokovni programi

Univerzitetni programi

(1.bolonjska stopnja)

Specializacija po visokošolskih strokovnih programih

8

7

Magisterij stroke (ZA imenom)

(2. bolonjska stopnja)

Univerzitetni programi

Specializacija po univerzitetnih programih

9

8/1

 

Magisterij znanosti/umetnosti (PRED imenom)

Doktorat znanosti (PRED imenom)

10

8/2

Doktorati znanosti (PRED imenom)

(3. bolonjska stopnja)

2. Katero pravno podlago moramo upoštevati pri pripravi razpisov za delovna mesta?

Pri pripravi razpisov za delovna mesta lahko delodajalci uporabljajo eno ali drugo pravno podlago. Vendar priporočamo uporabo ravni SOK, ker zaradi povezave z EOK omogoča lažjo mednarodno primerljivost. Prav tako se v skladu z ZSOK »v javnih listinah o zaključku izobraževanja, njihovih prilogah, certifikatih o NPK, potrdilih o zaključenem programu za usposabljanje oziroma izpopolnjevanje in potrdilih o dodatnih kvalifikacijah vpiše raven pridobljene kvalifikacije po SOK in EOK, za višješolske in visokošolske kvalifikacije pa tudi po EOVK.«

3. Kako se ravni izobrazbe po Uredbi KLASIUS ali po SOK ujemajo s tarifnimi razredi?

Po 8. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju se izobrazba razvršča v tarifne razrede, in sicer glede na potrebno usposobljenost za posamezno delovno mesto. Tukaj gre za delovno oziroma plačno zakonodajo in določila, ki so v pristojnosti (posameznega) delodajalca, pri čemer (statistična) razvrščanja izobrazbe v ravni (KLASIUS-SRV) in ravni SOK služijo le kot pripomoček. Pri teh tarifnih razredih gre za usposobljenost in ne za razvrščanje izobrazbe v isti tarifni razred.

Razlikovati moramo torej med razvrščanjem izobrazbe in določanjem usposobljenosti za opravljanje delovnih nalog. Za natančnejšo razlago glede uvrstitve v tarifne razrede pa je pristojno Ministrstvo za javno upravo.

Prihajajoči dogodek

Four Points by Sheraton Ljubljana Mons Hotel, Pot za Brdom 4, 1000 Ljubljana, 30. 05. 2018

Uvodna mednarodna konferenca: Spremljanje implementacije Slovenskega ogrodja kvalifikacij

Nacionalna koordinacijska točka SOK-EOK, ki deluje na Centru RS za poklicno izobraževanje v sodelovanju z Evropskim...

© Center RS za poklicno izobraževanje, 2018. Vse pravice pridržane