Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister prostorskega načrtovanja/magistrica prostorskega načrtovanjaDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Diplomant študija prve stopnje študijev s področja proučevanja in urejanja prostora ali
  • diplomant visokošolskega strokovnega študija pred uvedbo bolonjske reforme s področja proučevanja in urejanja prostora ali
  • diplomant študijskih programov prve stopnje študijev s sorodnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, ki obsegajo vsebine iz prostorskega načrtovanja, statistike in uporabe GIS orodij; morebitne manjkajoče vsebine se določijo glede na različnost strokovnega področja v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS ali
  • diplomant visokošolskega strokovnega študija pred uvedbo bolonjske reforme s sorodnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, ki obsegajo vsebine iz prostorskega načrtovanja, statistike in uporabe GIS orodij; morebitne manjkajoče vsebine se določijo glede na različnost strokovnega področja v obliki diferencialnih izpitov v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS.
ISCED področje ISCED področje:
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo
ISCED podpodročje isced podpodročje: arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Študent/študentka je zmožen/zmožna:

(splošne kompetence)

  • splošne razgledanosti ter poznavanja akademskih področij in znanstvenih metod dela,
  • definiranja, raziskovanja, razumevanja in kreativnega reševanja problemov, načel in teorij,
  • kritičnega opazovanja in razumevanja stanja v prostoru, načrtov, besedil, samostojnega pridobivanja znanja in iskanja virov,
  • kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,
  • prenosa in uporabe teoretičnega znanja v prakso in reševanja strokovnih in delovnih problemov,
  • razvijanja profesionalne in etične odgovornosti,
  • razvijanja znanstvene pismenosti, javnega nastopanja in sporazumevanja s strankami, posredovanja in podajanja znanja in rezultatov,
  • obvladanja splošnih komunikacijskih kompetenc, ki se pridobijo zlasti na zagovoru seminarjev in na terenskem delu kot pripravi za praktične naloge,
  • uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni komunikaciji, komunikacije v mednarodnih in nacionalnih znanstvenih krogih,
  • uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • interdisciplinarnega povezovanja,
  • upoštevanja varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,
  • razvijanja visokih moralno-etničnih meril (poštenost do dela s strankami, nepristranski nasvet, neodvisnost in strokovnost skladno z veljavno zakonodajo),
  • ustvarjanja objektivnega pogleda na okolje in družbo,
  • sprejemanja strokovne odgovornosti do udeležencev v prostorskem načrtovanju in do celotne družbe,

(predmetnospecifične kompetence)

  • razumevanja vloge in pomena prostorskega načrtovanja v sodobni družbi,
  • razumevanja vloge in pomena uresničevanja trajnostnih načel posegov v prostor, varstva okolja in naravnih dobrin,
  • načrtovanja prostora na lokalnem, regionalnem, državnem in mednarodnem nivoju; pridobitve licence »P« ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor),
  • dela na odgovornih mestih v državni upravi pri lokacijskem odločanju, inšpekcijah, pri koordiniranju sektorjev pri poseganju v prostor,
  • dela na strateških razvojnih planih in izvedbenih načrtih občin, regij, države ter na strateških planih gospodarskih javnih služb; vključevanja v mednarodno prostorsko načrtovanje (v EU in izven),
  • usklajevanja razvojnih ter varstvenih zahtev pri posegih v prostor,
  • zagotavljanja demokratičnosti pri poseganju v prostor in sprejemljivosti v družbenem okolju,
  • zagotavljanja tržne uspešnosti in gospodarnosti razvoja zemljišč,
  • vodenja zbirk prostorskih podatkov, obvladovanja GIS-ov za razne naloge, prostorskih analiz in projekcij,
  • sintetiziranja prostorsko-okoljskih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in drugih sestavin celostnega načrtovanja,
  • ustvarjanja novih znanj v stroki s poudarkom na interdisciplinarnem značaju pojavov v prostoru,
  • pedagoškega, raziskovalnega in razvojnega dela na področjih prostora in okolja.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk po ECTS.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Arhitekt dela načrte za gradnjo novih objektov, stanovanjskih naselij, hiš, drugih zgradb in spomenikov ali za spremembo že obstoječih.

Kaj delavec običajno dela

Arhitekt dela načrte za nove stavbe in spreminja podobo starih. Nove stavbe so lahko samostojne enote, na primer hiše, trgovine, šole, pisarne ali bolnišnice. Lahko pa gre za večje komplekse, kot so stanovanjska naselja, trgovinska poslopja, industrijske ali poslovne stavbe. Spreminjanje starih stavb vključuje njihovo morebitno povečavo, spremembo namembnosti ali posodobitev. Lahko je odgovoren za celoten projekt od začetka do konca del. Arhitekt se najprej pogovori s stranko ali naročnikom del o njenih željah in predlogih. Glede na vrsto objekta, predlagane posege, pravne okvire in stroške stranki svetuje in ji predlaga rešitve. Arhitekt lahko predhodno izvede gradbeno raziskavo, preuči lokacijo objekta in okolico. Na podlagi ugotovljenih dejstev pove svoje mnenje o možnostih in okvirih načrtovanega posega.

Naslednji korak je izdelava načrta preureditve objekta, pri čemer upošteva namembnost stavbe, materiale, ki se bodo uporabili, videz, funkcionalnost in stroške. Ustvarjalnost arhitekta in strokovno znanje pa tudi izkušnje na posameznem področju dela mu omogočajo pripravo primernega načrta zidave oziroma obnove. Če se stranka strinja z načrtom, arhitekt naredi "delovno risbo", kjer so natančno določene dimenzije, materiali, oprema in stroški. Včasih to delo opravijo tehnologi arhitekture, arhitekt pa se posvetuje z drugimi strokovnjaki, kot so strojni in elektro inženirji, gradbeniki, nadzorniki in pravniki. Z izvajalci del, ki bodo sodelovali pri projektu, se pogaja in sklepa pogodbe. Pogosto prihaja na gradbišče, kjer spremlja potek del, nadzira kakovost del in rešuje probleme, ki se pojavijo. Nekateri se specializirajo na področju projektiranja, varnostnih sistemov ali energetskega svetovanja.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 ECTS vključno s pozitivno oceno in zagovorom magistrske naloge.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

URL

URL izvajalca:
https://www.fgg.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version