Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister profesor fizike in …/magistrica profesorica fizike in …Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program 1. stopnje v obsegu najmanj 180 ECTS s področja izobraževalne fizike ali
  • zaključen študijski program 1. stopnje v obsegu najmanj 180 ECTS s področja fizike, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 14 ECTS ali
  • zaključen študijski program 1. stopnje v obsegu najmanj 180 ECTS z naravoslovnega ali matematičnega ali računalniškega ali tehničnega področja, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti obsegajo 21 ECTS, kandidati pa jih pridobijo z opravljanjem diferencialnih izpitovali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program s področja pedagoške fizike, sprejet pred 11.6.2004 ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program z naravoslovnega ali matematičnega ali računalniškega ali tehničnega področja, sprejet pred 11.6.2004, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti obsegajo 21 ECTS, kandidati pa jih pridobijo z opravljanjem diferencialnih izpitov.
ISCED področje ISCED področje:
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje: izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • razumevanje in uporabo kurikularnih teorij ter temeljnega didaktičnega znanja,
  • analizo in sintezo ter predvidevanje rešitve strokovnih in didaktičnih problemov,
  • interdisciplinarno povezovanje vsebin,
  • uporabo znanja v praksi za reševanje različnih problemov,
  • ustvarjalno mišljenje in spodbujanje le tega pri učencih/dijakih,
  • raziskovalni pristop in usmerjenost v reševanje problemov ter odgovorno usmerjanje lastnega profesionalnega razvoja v procesu vseživljenjskega učenja,
  • kreativno in avtonomno delovanje,
  • poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznikov oz. skupin,
  • poznavanje in razumevanje različnosti in multikulturnosti ter upoštevanje nediskriminatornosti pri delu,
  • raziskovalni pristop tako v stroki, kot tudi v vzgoji in izobraževanju,
  • uporabo IKT pri pouku in drugem strokovnem delu in razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
  • strokovni dialog, mednarodno sodelovanje ter oblikovanje vodenja projektov,
  • refleksijo in vrednotenje rezultatov svojega dela,
  • dobro poznavanje svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šol,
(predmetnospecifične kompetence)
  • uporabo pristopov naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi,
  • ustrezno strokovno opismenjevanje učencev na področju fizike,
  • poznavanje in uporabljanje uveljavljenega fizikalnega izrazoslovja,
  • profesionalno obvladanje učnih načrtov, vsebin in konceptov srednješolskih, poklicnih in osnovnošolskih predmetov s fizikalnimi vsebinami za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost),
  • suvereno obvladovanje specifične organizacijske oblike pouka naravoslovnih predmetov: demonstracijski in množični eksperimenti pri pouku, oblikovanje naravoslovnih dnevov, vodenje krožkov, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah, medpredmetno načrtovanje in izvajanje pouka kot raziskovalno delo,
  • suvereno vrednotenje, izbiro in uporabo obstoječih učnih gradiv, didaktičnih pripomočkov in IKT pri pouku fizike,
  • uporabo inovativnih pristopov k učenju fizike,
  • poznavanje sodobnih dosežkov in trendov pri poučevanju fizike in možnosti vključevanja le-teh v pouk,
  • organiziranje in vodenje izobraževanj na področju fizike in naravoslovja.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih najmanj 26 ECTS in opravljene vse obveznosti pri laboratorijskih vajah. Med opravljenimi predmeti mora biti Didaktika fizike I in Praktično usposabljanje za didaktiko fizike I. Za napredovanje v višji letnik mora študent tudi izpolniti pogoje, ki jih predvideva izbrani drugi dvopredmetni študijski program.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Napredovanje:

Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih najmanj 26 ECTS in opravljene vse obveznosti pri laboratorijskih vajah. Med opravljenimi predmeti mora biti Didaktika fizike I in Praktično usposabljanje za didaktiko fizike I. Za napredovanje v višji letnik mora študent tudi izpolniti pogoje, ki jih predvideva izbrani drugi dvopredmetni študijski program.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Predmetni učitelj ali profesor fizike poučuje fiziko v osnovni ali srednji šoli, in sicer v osnovni šoli od osmega do devetega razreda. V srednji šoli je fizika po letnikih različno zastopana, odvisno od programa. Večina gimnazij izvaja pouk fizike v prvih treh letnikih.

Kaj delavec običajno dela

Profesor učencem posreduje znanje fizike v skladu s predpisanim učnim načrtom, nadzira njihovo delo in disciplino ter jih ustno in pisno ocenjuje, to pa pomeni sestavljanje in popravljanje pisnih testov ter ocenjevanje eksperimentalnega dela. Poučevanje na vseh šolah je tesno povezano z vzgojo: učitelj s svojim delom, z učno snovjo, predvsem pa s svojo osebnostjo oz. z zgledom učence vzgaja in vpliva na njihovo osebnostno rast. Učitelj fizike sodeluje z drugimi učitelji v kolektivu, predvsem z razredniki učencev, ki jih uči, z ravnateljem, svetovalno službo, s psihologom in s starši na govorilnih urah in roditeljskih sestankih.

Poklic obsega še individualno in skupinsko delo z nadarjenimi in učno šibkejšimi učenci, pripravo učencev na zunanje preverjanje (zaključni izpit iz fizike ob koncu osnovne šole) in različna tekmovanja, npr. tekmovanje za Štefanovo priznanje. Na gimnazijah je zunanje preverjanje znanja matura iz fizike, ki si jo dijaki lahko izberejo. Učitelj fizike izdela svoj letni učni načrt, sproti pa se doma pripravi tudi na vsako uro posebej s pisno učno pripravo. Poleg stalnega strokovnega izobraževanja na seminarjih in v študijskih skupinah običajno sodi v ta poklic tudi vloga razrednika: učitelju je dodeljena posebna skrb za določen razred učencev, pri čemer je potrebno aktivno sodelovanje s starši teh otrok. Poleg poučevanja fizike je profesor fizike usposobljen za poučevanje nekaterih drugih predmetov in vsebin, kot so npr. izbirni predmeti v devetletki: astronomija ter projekti iz fizike in tehnike. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Izvajalci:

Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko

URL

URL izvajalca:
http://www.fnm.um.si/index.php/predstavitev-tudija/podiplomski-tudijski-programi/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version