Primarni zavihki
Diplomirani inženir krajinske arhitekture (un)/diplomirana inženirka krajinske arhitekture (un)
Izbrane kvalifikacije
Ime kvalifikacije | Ime kvalifikacije: Diplomirani inženir krajinske arhitekture (un)/diplomirana inženirka krajinske arhitekture (un)Dodaj v primerjalnik |
---|---|
Tip kvalifikacije | Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN) |
Vrsta kvalifikacije | Vrsta kvalifikacije: Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
Trajanje izobraževanja:
3 leta
|
Kreditne točke | Kreditne točke: 180 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
Pogoji za vključitev:
|
ISCED področje |
ISCED področje:
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo
|
ISCED podpodročje | isced podpodročje: arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem |
Raven kvalifikacije |
Raven SOK:
SOK 7 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
(splošne kompetence)
- analize in sinteze,
- obvladanja osnovnih znanj,
- oprtosti na osnovna znanja v poklicu,
- obvladanja Elementarnih računskih znanj,
- pridobivanja informacij iz različnih virov,
- obdelovanja informacij (tudi GIS,CAD),
- reševanja problemov,
- sprejemanja odločitev,
- organizacije in planiranja (za vsakdanjo rabo, ni mišljeno prostorsko načrtovanje),
- kritičnosti in samokritičnosti,
- skupinskega dela,
- vzpostavljanja stikov, komuniciranja, strpnosti do drugih,
- uporabe znanj v praksi,
- učenja,
- prilagoditve na nove razmere (situacije),
- samostojnega dela,
- zasnove in upravljanja projektov,
- iniciativnosti in podjetništva,
- zavzetosti za kakovost,
- želje po uspehu,
(predmetnospecifične kompetence)
- identifikacije/opredelitve problemov urejanja prostora,
- mentalne vizualizacije (predstav o prostoru),
- abstrakcije (prepoznavanja splošnega vzorca v množici pojavov, v kompleksnosti prostora),
- projekcije prostora na dvodimenzionalno ravnino,
- (kartografskega) prikazovanja prostora (z različnimi predstavitvenimi tehnikami),
- posplošitve – generalizacije,
- hkratnega dojemanja in dela z različnimi merili (v kartografskih in grafičnih prikazih),
- celostnega dojemanja krajine (značaj, tipologija),
- vrednotenja prostora in njegovih sestavin (usposobljenost za pripisovanje različnih vrednosti prostoru in njegovim sestavinam),
- načrtovanja prostora,
- razumevanja teoretičnih temeljev likovne ustvarjalnosti,
- prepoznavanja likovne tvornosti v razvojnem kontekstu,
- prepoznavanja zakonitosti in razvoja poselitve v prostoru ter njenih prostorskih in družbenih implikacij,
- uporabe pravnih načel v urejanju prostora in varstvu okolja,
- vključevanja zakonodaje s področja načrtovanja prostora, krajine ter varstva okolja v poklicno delovanje,
- uporabe sodobnih biološkoinženirskih metod v načrtovanju krajine,
- prepoznavanja in presoje razvrednotenj prostora kot krajinsko ureditvenega problema,
- prepoznavanja avtohtonih rastlinskih vrst v naravi,
- kartiranja nahajališč, rastišč avtohtonih rastlinskih vrst,
- uporabe taksonomije rastlin,
- prepoznavanja rastlinskih vrst, ki se uporabljajo v nasadih (okrasne rastline), in njihove uporabe glede na njihove lastnosti,
- oblikovanja (ustvarjanja) rastlinskih (funkcionalnih, okrasnih) nasadov (okrasnih rastlin) v prostoru,
- prepoznavanja ekosistemov ali njihovih delov v naravi (združbe, ekosistemi, habitatni tipi),
- prepoznavanja pojavov v mrtvi naravi (geomorfoloških, talnih/pedoloških pojavov, erozijske dinamike, geoloških pojavov, vodnih, klimatskih/meteoroloških pojavov itd.),
- razumevanja splošnih zakonitostih narave (npr. evolucije/sukcesije, kroženja snovi in energije, drugih procesov v ekosistemu itd.),
- razumevanja tehničnih osnov načrtovanja infrastrukturnih naprav v prostoru,
- skiciranja – prostoročnega risanja,
- likovnega izražanja (v različnih medijih),
- grafičnega oblikovanja – izdelave grafičnih predstavitev oz. rešitev,
- reševanja problemov iz področja krajinske tehnike: načrtovanja pergol, tlakov in poti, zidov, odvodnjavanja, oblikovanja tal (reliefa) itd.,
- razumevanja in vrednotenja zgodovinskih dosežkov krajinskega (vrtnega) oblikovanja,
- načrtovanja prenove zgodovinskih objektov,
- uporabe splošnih konceptov, metod itd. na konkretnih problemih (prilagajanje kontekstu),
- dela z računalnikom (avtomatizirano načrtovanje, obdelovanje slik, besedil, statističnih podatkov, uporaba prostorskih informacijskih sistemov), obdelovanja (prostorskih) informacij,
- ustvarjalnega iskanja (sposobnost biti ustvarjalno radoveden),
- generiranja krajinske oblike (z naravnimi danostmi in ob upoštevanju oblikovalskih izhodišč),
- sodelovanja s strokovnjaki iz sosednjih področij: kmetijstva (hortikultura), gozdarstva, vodnega gospodarstva, pridobivanja mineralnih virov, pridobivanja energije, geodezije, varstva okolja,
- urejanja prostorov za igro otrok, rekreacijo in šport,
- razumevanja povezanosti krajinskih ureditev in družbenega ter ekonomskega razvoja,
- razumevanja temeljnih principov vzgoje in pridelave okrasnih in kulturnih lesnatih rastlin,
- uporabe metod urejanja in primerjanja numeričnih podatkov,
- uporabe kompletne analize funkcij, osnovnih načinov optimizacije in razumevanja osnov verjetnostnega računa,
- statistične obdelave podatkov,
- razumevanja medsebojnih zvez med tehnologijami ter socialnimi in okoljskimi vprašanji,
- razumevanja teorij o širši erozijski problematiki, erozijske geomorfologije, kot podlago za optimalne inženirske odločitve,
- uporabe rastlinskega gradiva za inženirskobiološke namene,
- uporabe načel varnega, ekonomičnega, okoljsko prijaznega in zanesljivega reševanja erozijskih problemov in problemov degradiranih tal,
- razumevanja principov in temeljnih podlag modernih inženirsko-bioloških metod,
- povezovanja znanja z različnih področij (geomorfologija, gozdarstvo, gradbeništvo, ekonomika),
- praktičnega reševanja kompleksnih realnih problemov s področja erozijske problematike, renaturacij in rekultivacij.
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti za vpis v višji letnik, določene s študijskim programom.
Diplomirani inženir krajinske arhitekture (un)/diplomirana inženirka krajinske arhitekture (un)
SOK 7
EOK 6
V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.
Magister inženir arhitekt urbanist/magistrica inženirka arhitektka urbanistka
Magister inženir arhitekture/magistrica inženirka arhitekture
Magister inženir arhitekture/magistrica inženirka arhitekture
Magister inženir geodezije in geoinformatike/magistrica inženirka geodezije in geoinformatike
Magister inženir krajinske arhitekture/magistrica inženirka krajinske arhitekture
Magister inženir stavbarstva/magistrica inženirka stavbarstva
Magister prostorskega načrtovanja/magistrica prostorskega načrtovanja
SOK 8 / EOK 7
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Opis poklica
Kratek opis
Krajinski arhitekt izdela ureditveni načrt odprtega prostora za vrt, park, pokopališče ali rekreacijsko površino, krajinski načrt za poseg v prostor ali za sanacijo degradiranega območja.
Kaj delavec običajno dela
Krajinski arhitekt dela ureditvene načrte za odprti prostor v urbanih območjih, kot so vrtovi, parki, pokopališča, obrežja in načrte za posege v odprti krajini - ureditve vodotokov, rekreacijske in prometne površine. Izdeluje tudi načrte za krajinske ureditve pri večjih posegih v okolje ter načrte za sanacije in za manjša gradbena dela, kot so podporni zidovi ali vrtni objekti. Pripravlja saditvene načrte, presoja vplive na okolje za posamezne posege in sodeluje pri izdelavi urbanističnih načrtov. Na državni ali lokalni ravni pripravlja prostorsko planske dokumente in sodeluje pri odločitvah o prostorskem razvoju. Deluje na področju varovanja naravnih in kulturnih značilnosti okolja, razvija alternative prostorskega razvoja, raziskuje posamezne sestavine okolja ter metode in pristope v prostorskem planiranju.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.
Prihajajoči dogodek
Trenutno ni drugih prihajajočih dogodkov.
© Center RS za poklicno izobraževanje, 2020. Vse pravice pridržane