SLOVENSKO OGRODJE KVALIFIKACIJ (SOK)

Temeljna vloga slovenskega in drugih nacionalnih ogrodji kvalifikacij je, da pojasnijo horizontalne in vertikalne relacije med različnimi tipi kvalifikacij, certifikati in spričevali/diplomami. Sestavljena so iz opisnikov ravni (level decriptors), pri čemer vsak opisnik ravni pojasnjujejo učni izidi (learning outcomes). Učni izidi so tako osrednji temelj, termin, koncept in meter nacionalnih ogrodij kvalifikacij, od katerih je odvisna uspešnost in transparentnost nacionalnih ogrodij in implementacija evropskega ogrodja kvalifikacij v državah EU. Učni izidi naj bi preko nacionalnih ogrodji kvalifikacij omogočali: primerljivost in transparentnost kvalifikacijskih sistemov, vseživljenjsko učenje, priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja, zagotavljanje kakovosti ter boljšo povezanost med izobraževanjem in trgom dela.

V Sloveniji še nimamo nacionalnega, to je slovenskega ogrodja kvalifikacij, imamo pa, zgodovinsko gledano, določene elemente klasifikacijskega sistema. Začetki klasifikacijskega sistema, ki so povezali izobraževalni sistem s trgom dela, segajo v leto 1980, ko je Socialistična federativna republika Jugoslavija sprejela Družbeni dogovor o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe. Le-ta je vseboval 8-stopenjsko lestvico (z 10 kategorijami), ki je še danes v rabi v nekaterih kolektivnih pogodbah in kadrovskih predpisih. Poleg družbenega dogovora so v uporabi tudi druge klasifikacije in šifranti za razvrščanje dosežene izobrazbe prebivalstva ter za razvrščanje izobraževalnih programov in šol.

Zakonska osnova, ki jo trenutno imamo v Sloveniji in ki je lahko podlaga izgradnji slovenskega ogrodja kvalifikacij, je KLASIUS. Ta je nastal zato, da bi zamenjal zastarele klasifikacije in poenotil uradne evidence, ki vsebujejo podatke o ravneh, vrsti in področju izobraževanja. Treba pa je poudariti, da je KLASIUS nastal za potrebe evidentiranja in analiziranja ter izkazovanja statistično-analitičnih podatkov in ne za potrebe slovenskega ogrodja kvalifikacij.

Leta 2005 je potekala nacionalna razprava o evropskem ogrodju kvalifikacij (EQF), ki je bila namenjena predvsem pridobivanju informacij o EQF in stanju na področju SOK. Od leta 2006 dalje so se zvrstile tudi druge konference, povezane s slovenskim in evropskim ogrodjem kvalifikacij.

V Sloveniji je bil dosežen konsenz med ministrstvi (Ministrstvom za šolstvo in šport, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve) in socialnimi partnerji o tem, da se vzpostavi slovensko ogrodje kvalifikacij. Slovensko ogrodje kvalifikacij naj bi tako bilo orodje za razvrstitev kvalifikacij glede na niz meril za dosežene posamezne ravni učenja.
 

Namen slovenskega ogrodja kvalifikacij je doseči transparentnost in prepoznavnost kvalifikacij v Sloveniji in EU.

Cilj slovenskega ogrodja kvalifikacij je povezati in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij in izboljšati preglednost, dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo.

Okvirni cilji, ki naj bi jih v Sloveniji dosegli s SOK, so:

• povezati in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij,
• izboljšati preglednost, dostopnost, napredek in kakovost kvalifikacij v povezavi s trgom dela in civilno družbo,
• podpreti ustrezne pristope k vseživljenjskemu učenju z zagotavljanjem dostopnosti, napredovanjem, s priznavanjem učenja, z usklajenostjo in boljšo uporabo kvalifikacij,
• izboljšati preglednost kvalifikacij za posameznike in delodajalce,
• izboljšati sistem izobraževanja in usposabljanja v takšni smeri, da se bo odzival na potrebe delodajalcev in njihovo vlogo pri ocenjevanju in izdajanju potrdil,
• zagotoviti potrjevanje znanja, spretnosti in kompetenc, ki še niso vključene v programe formalnega izobraževanja in usposabljanja, ter boljšo povezanost in prenosljivost med sistemom izobraževanja ter certifikatnim sistemom,
• izboljšati učinkovitost procesa doseganja kvalifikacij, ki se osredotoča na potrebe trga dela,
• omogočiti individualizirane poti predvsem odraslim in tistim, ki niso uspešno končali izobraževanja,
• povezati različne kvalifikacijske podsisteme (izobraževalni in certifikatni sistem),
• izboljšati dostopnost kvalifikacij v terciarnem sistemu izobraževanja in s tem povečati odstotek ljudi s kvalifikacijami v višješolskem in visokošolskem izobraževanju.